Édith Piaf in pesem ljubezni
Žanr | biografski roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2021 |
Založba | Učila International |
Zbirka |
Žepna knjiga |
Prevod |
Neža Kralj |
Ključne besede | Glasbeniki, Ljubezen, šansoni, Vojna, Žalost |
"Ne, ničesar ne obžalujem."
Michelle Marly je psevdonim pod katerim ustvarja nemška pisateljica Micaele Jary. Po poklicu je urednica. Preden jo je življenjska pot popeljala v Pariz, kjer je začela pisati, je svoje delo opravljala za različne časopisne hiše in gledališče. Danes z možem živi med Berlinom in Münchnom.
V barvitem biografskem romanu, ki govori o prekratkem, a burnem življenju ene največjih glasbenih ikon prejšnjega stoletja, se avtorica osredotoči na obdobje osvoboditve mesta Pariz leta 1944 in tragične letalske nesreče leta 1949. Kot meni sama, zelo natančno je namreč preučila življenje šansonjerke, naj bi bilo to najsrečnejše obdobje Èdith Piaf, čeprav razpeto med čakanjem na obsodbo in ljubezen. Po končani nemški zasedbi so pevko obsodili kolaboracije s sovražniki in bala se je, da ji bodo prepovedali nastopati. A strah ji je dajal pogum, da s svojim delom poskuša dokazati nedolžnost. Življenje ji na pot pripelje nadarjenega mladega pevca, Yvesa Montanda, s katerim začne delati, kmalu pa postaneta tudi ljubimca. V sreči z njim Èdith najde navdih za pesem »Življenje v rožnatem«.
Branje, ki nas popelje v svet šansonjerkine veličastne preprostosti in volje do ljubezni, ki je ne premore nihče drug. Njeno življenje nam prikaže neizmerno moč, ki jo je imelo to majhno bitjece, ki je pri ustvarjanju in življenju izkoristilo vse in na koncu ničesar obžalovalo. Kot je nekoč dejala sama »srečo plačaš s solzami«. Èdith Piaf je to v življenju storila velikokrat.
Objavljeno: 17.01.2022 10:13:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:45:41
“Osuplo je strmela v goste. Ni mogla verjeti svojim očem in ušesom. Zavidanja vredni elegantni ljudje so stali na stolih in mizah, ploskali in v en glas zahtevali, da hočejo slišati še en šansom. Šele čez nekaj časa je dojela, da v taktu skandirajo naslov pesmi. Vsaka beseda ji je pobožala srce. Hoteli so pesem, ki je bolj kot katerakoli druga izvirala iz njene duše. Pesem njene ljubezni do Yvesa Montanda.”
(str.: 310)