Ej, poslušaj!

Žanrmladinski roman
Narodnostnorveška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Prevod Darko Čuden
Spremna beseda Ognjen Radivojević
Ključne besede Kulturne razlike, Predsodki, Družina, Prijateljstvo, Mladostniki, Spolna identiteta, Priseljenci
Število strani

177

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Mladinski roman, ki predstavlja, kako je biti petnajstletni priseljenec.

Mladinski roman norveškega pisatelja Gulraiza Sharifa, se dotika vprašanj predsodkov in iskanja identitete v dobi odraščanja. Po eni strani spremljamo petnajstletnega Mahmuda, sina priseljencev iz Pakistana. Na Norveškem je drugače kot v Pakistanu, predsodki pred priseljenci pa so vseeno prisotni. Njegov mlajši brat Ali (oziroma Alja) pa se ukvarja s svojo identiteto. Sin Pakistanca postane hči Pakistanca. To je za razmere v Pakistanu nekaj nezaslišanega. Pravi moški je vendar pravi moški. Na Norveškem pa sicer vladajo bolj demokratične razmere, čeprav je res, da je vsaka drugačnost kljub vsemu zaznamovana z vsaj malo predsodki. Priseljenci niso najbolj dobrodošli, družijo se med seboj in težko vstopajo v norveške kroge. Vedno nekje v ozadju tli, da ne  živijo v svoji domovini. Kakšne so razlike med življenjem na Norveškem in življenjem v Pakistanu se zelo dobro pokaže, ko Mahmudovo družino obišče očetov brat oziroma stric iz Pakistana. Ob obisku namreč spoznava kulturne razlike. Tako stric, kot tudi Mahmudova mama in oče dokažejo, da je vse, kar je v življenju pomembno ljubezen, čeprav ne gre vedno zlahka. V najstniških letih pa je zelo dobrodošla tudi podpora dobrega prijatelja. Knjiga, ki da misliti in nas popelje v svet drugačnosti, ki ga otroci in mladostniki včasih bolje razumejo kot odrasli.

Potem je pa zmeraj težje. Bolj, ko opazujem ata in mamo, njuna obraza pa to, teže je skrivat skrivnost. Ata je prišel na Norveško, torej je čas, da začne sprejemat stvari. Ljudje smo različni. Norveška je drugačna. A bi mogoče rad, da se mu sinko pogrezne v depro, a? Alija je še zmeraj strah. Ko greva v mošejo misli, da je z njim kaj narobe, da je Bog jezen nanj. Pa kaj je to, stari! Majhen je še. A naj se sovraži zato, ker je musliman, rjave polti, Pakistanec, ne Norvežan, rojen v tujem telesu, tujec, priseljenec, črnček, Pakič, a naj se zaradi vsega tega sovraži? Glavo mi bo vsak čas razneslo. A ni bolje, da povem mami? Saj je ja moja mama. V temi svojega trebuha naju je nosila devet mesecev, morala bi vedet za te stvari. Le podpret jo moram. Nočem, da bi se počutila, da je kriva za vse. Kot tisti dan v taksiju. Zaradi tiste stvari z barbiko, a štekaš?

(str. 118)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 114
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi