El Greco slika velikega inkvizitorja

Znameniti slikar grškega rodu El Greco živi v Španiji in dobiva naročila tudi od tamkajšnjih vladarjev. Ker je njegova upodobitev slavne bitke že pred časom prevzela španskega kralja, se zdaj nanj spomni kardinal v Sevilli, veliki inkvizitor, ki krivoverce še vedno obsoja na grmado. El Greco naj bi naslikal njegov portret. Umetnik se odloči, da bo naročilo sprejel, vendar bo inkvizitorja naslikal tako, kot ga vidi sam, kot otožnega, žalostnega svetnika z zagrobnimi očmi. El Greco se namreč ne boji mogočneža, temveč ve, da je edini vladar sveta Bog in da se sme v svoji umetnosti podrejati le njemu. Medtem ko ustvari prve poteze bodočega portreta, inkvizitor nevarno zboli. Najboljši zdravnik daleč naokoli pa je prav El Grecov prijatelj Cazalla, ki ima s kardinalom neporavnane račune, saj je prav on pred leti obsodil njegovega brata na grmado. Toda Cazalla se odzove klicu na pomoč in kardinalu olajša bolečine. El Greco lahko zdaj ustvari portret. Portret, kakršnega mu naroča njegov notranji čut, ko opazuje tirana, in ne takšnega, kot bi si ga morda kardinal sam želel. Novela je sicer po eni strani hvalnica poštenosti umetnika do svoje vesti, hkrati pa odpira tudi vprašanja o težavnosti povsem nezlagane lepote, kadar ji nasproti stoji tiran. Kljub temu da je dogajanje postavljeno med 16. in 17. stoletje in da je bila novela napisana leta 1936, je lahko tudi v današnjem času za bralca še enako dojemljiva.