Eleanor in Park
Žanr | družbeni roman, mladinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2015 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Odisej |
Prevod |
Boštjan Gorenc |
Ključne besede | Družina, Ljubezen, Mladostniki, Odraščanje |
Avtorica v svojem prvencu za mladino opisuje zgodbo o prvi ljubezni med dvema posebnežema. Kljub veliki zaljubljenosti pa je pri naslovnih junakih prisoten dvom, da bo ljubezen trajala večno. Šestnajstletni Park je drugačen na pogled, ker je njegova mama Korejka, med sošolci pa želi biti čim bolj neopazen. V šolo se vozi s šolskim avtobusom, na katerega pride tudi nova sošolka Eleanor, ki je posebna, ker se zelo čudaško oblači, poleg tega ima dolge kodraste rdeče lase in je vedno jezna. Izhajata iz povsem različnih družin. V Parkovi družini vlada ljubezen, sožitje, urejenost, družina pa je tudi finančno dobro preskrbljena. Eleanor pa izhaja iz družine, kjer vlada strah, saj je njen očim nasilnež in alkoholik. Družina se spopada s pomanjkanjem. Eleanor skupaj z mlajšo sestro in brati spi v eni sobi in nimajo niti zobnih ščetk. Eleanor je zelo nadarjena, njena velika strast pa je branje in prav to jo zbliža s Parkom. Park na avtobusu bere stripe, ki jih posoja tudi Eleanor in kmalu jih začneta skupaj brati in poslušati glasbo. Vedno bolj sta zaljubljena in želita preživeti čim več časa skupaj. Avtorica razmišljanja in občutke obeh junakov podaja z obeh vidikov, njegovega in njenega. Počasi in rahločutno se spoznavata in zbližujeta tudi telesno. Eleanor svojo ljubezen pred domačimi skriva, vendar nekega dne očim odkrije njeno skrivnost, kar pa razkrije tudi avtorja perverznih stavkov, ki se pojavljajo na njenih zvezkih. Eleanor mora že drugič proč od svoje družine, s tem pa se pod vprašaj postavi tudi ljubezen med njo in Parkom. V romanu je prevajalec Boštjan Gorenc uporabil tudi najstniški sleng, kar bralca popelje v sredino osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se zgodba dogaja.
Objavljeno: 05.11.2015 09:43:53
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:28:15
“Danes je nosila precej velik oranžen karirast pulover s svileno zeleno kravato in ohlapne kavbojke.
Park ni vedel, ali Eleanor sploh ima dekliška oblačila – in ni mu bilo mar. Po svoje mu je bilo všeč, da jih ni imela. Mogoče je bila to še ena gejevska zadeva na njem, vendar ni mislil tako, saj Eleanor ne bi bila videti kot moški, tudi če bi jo ostrigel in ji nadel brke. Vsa moška oblačila, ki jih je nosila, so samo še poudarjala njeno dekliškost.” (str.193)