En sam cvet
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Kapučino |
Prevod |
Iztok Ilc |
Ključne besede | Dediščina, Japonska kultura, Očetje in hčere |
"Hoditi po strehi pekla in gledati cvetje"
En sam cvet je doslej tretji v slovenščino prevedeni roman francoske pisateljice Muriel Barbery. V naš bralski spomin se je vtisnila z Eleganco ježa, tokrat pa omreži z zgodbo o duhovnem potovanju, prepredenem s simboliko cvetja, posebno poetično pisavo in čutnimi impresijami. Vsako poglavje se prične z legendo ali pravljičnim utrinkom, kjer se kot osrednji motivi pojavljajo rastline, sporočilnost pa je kasneje vpeta v pripoved o Rose, štiridesetletni botaničarki. Določa jo njen poklic, sicer pa se skozi življenje opoteka brez čvrstega sidra in z občutenjem bivanjske praznine. Po smrti očeta, bogatega trgovca z dragocenimi umetninami, ki ga ni nikoli spoznala, se kot edina dedinja odpravi na Japonsko, njegovo rodno deželo, v tihem obetu spremembe. Tam jo pričakuje Paul, očetov prijatelj in sodelavec, predvsem pa skrbnik njegovega zadnjega volila, “darila, ki oživlja”. Rose se skupaj s Paulom podaja od enega budističnega templja do drugega, skozi tuje oči spoznava očeta, japonsko kulturo, predvsem pa sebe. Na poti samoizpraševanja počasi popušča njen oklep malodušja, v njej se razraščata lahkotnost in zavest pripadnosti, prebudi pa se tudi ljubezen, “ki ovije nežno kot mah”.
Objavljeno: 19.05.2022 11:47:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:49:27
Ponoči je sanjala, da se z očetom sprehaja po slivovem nasadu ob templju iz temnega lesa. Za njima so hodili demoni iz njenih otroških pravljic. Pred cvetlico skrajne lepote – cvetni lističi kot diamantni blisk, prašniki kot poteze s svetlim tušem – ji je Haru ponudil roko, rekoč: “Sprejela boš tveganje trpljenja, daru, nepoznanega, ljubezni, neuspeha in preobrazbe. Tedaj se bo, enako kot je v meni slivov cvet, v tebi odvilo vse moje življenje.” (str. 83)