Enajst mesecev žitne kave

Roman z naslovom Enajst mesecev žitne kave se posveča vprašanju o povezovanju dveh nacionalnih kultur, težavah, ki se pojavljajo v medkulturnih stikih in podeželjskem življenju v odnosu do mestnega. Družbene razmere do neke mere vplivajo na potek dogajanja, vendar je odločilen njegov značaj pri združevanju slovensko-italjanske miselnosti ter odnosa med učiteljem in kmetom.
Glavni lik Lorenzo Taccardi je rojeni sin slovenske matere in očeta Italjana. Medsebojni ne(odnosi ga zaznamujejo skozi celotno zgodbo. Svojo introvertiranost izkazuje na način, da o sebi ne želi pretirano govoriti, razume se le z nekaj sodelavci, z ostalimi skorajda nima stikov. Njegov vzorec težjega navezovanja stikov, težave s komuniciranjem in umikanjem konfliktom izvira iz njegove nepovezane primarne družine, saj so se vsi vsem umikali.
Lorenzo poučuje jezik in književnost na italijanskem liceju v Trstu. Kot učitelj je neizprosen, natančen, zahteven do svojih dijakov in sodelavcev. Njegovo zasebno življenje ni tako uspešno kot poslovno, ko mu je bilo ponujeno mesto namestnika ravnatelja.
Svojo naklonjenost izkazuje sodelavki, učiteljici matematika in fizike Anni Caligaris. V njo se zagleda kmalu po njeni ločitvi. Zapletati se začne, ko se preseli na domačijo, na Krasu in ko ne ve, kako naj svojo prijateljico pripelje domov.
Protagonist romana občuti manjvrednost njegovega porekla, saj ga etiketirajo s prišlekom, foreštom. Sprašuje se, ali bi bilo bolje ostati v Trstu, saj tu ne more dobiti svojega miru in občutja harmonije okolja.