Evangelij po jeguljah : čudovito potovanje najskrivnostnejše ribe na svetu
Žanr | poljudnoznanstvena knjiga, spomini |
Narodnost | švedska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Petra Piber |
Ključne besede | Jegulje, Očetje in sinovi |
Zgodba o izmuzljivih kačastih ribah
Evropska jegulja, Anguilla anguilla, je eno najbolj nenavadnih bitij, kar jih je ustvarila narava. O njej je tudi v današnji dobi napredne znanosti znanega izjemno malo. Rodi se kot drobna ličinka v obliki lista vrbe v Sargaškem morju sredi Atlantika med karibskimi otoki in Azori. Ličinka zaradi delovanja zalivskega toka pride v treh letih v Evropo. Tu se najprej spremeni v stekleno in nato preden zaide v sladko vodo v rumeno jeguljo. Te kačaste ribe živijo samotno življenje. Skrivajo se pred svetlobo in znanostjo. Po desetletjih življenja v sladkih vodah jih nevidne sile vlečejo nazaj v rojstni kraj. Rumena jegulja postane srebrna, razvijejo se ji razmnoževalni organi, okrepijo se ji plavuti, da se lažje vrne v Atlantski ocean in naprej v Sargaško morje. Tam se prične drstiti, izleže ikre in umre. Patrik Svensson se v knjigi o tej nenavadni živali opira na obsežno raziskave o jeguljah v literaturi, zgodovini in sodobni biologiji morja ter na lastne izkušnje pri lovu jegulj z očetom.
V knjigi srečamo priznane zgodovinske mislece, od Aristotela in Freuda do Rachel Carson, za katero je bila jegulja tako kot za avtorjevega očeta edinstvena obsesija. Avtor se s spomini vrača v dom svojega otroštva, opisuje odnos med očetom in sinom in se dotika človeških vprašanj o življenju in smrti.
Objavljeno: 04.02.2022 21:19:37
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:48:40
Kmalu se je povsem zmračilo in v mrtvaški tišini sva sedela v čolnu. Slišala sva le tiho žuborenje vode okrog naju. Tu in tam sva dvignila roke in z občutkom potegnila kroglo deževnikov z dna, kot da bi tistemu, kar je migotalo tam spodaj, želela dati vedeti, da sva tam.
In kmalu se je odzvalo. Kratek, vendar prepričljiv poteg, kot bi me nekdo na lepem udaril po dlani.
(str. 105)