Fant, ki je postal most

In tako sem odpeljal.
Tisti dan so bili na zadnjem sedežu mojega starega karavana skeletni ostanki psice, pisalni stroj ter gibka linija mulge.
Približno na polovici sem ustavil. Poznal sem neki kraj – manjši ovinek s poti s posteljo in spodobnim počitkom -, vendar sem sklenil, da ne grem tja. Raje sem ležal v avtu s kačo pri vratu. Ko me je zmanjkovalo, sem razmišljal, da so predzačetki res vsepovsod – kajti prej in pred mnogimi rečmi je bil v tisti ušivi zaplati mesteca fant, in ko je kača ubila tisto psico in je psica ubila tisto kačo, je ta fant pokleknil na zemljo… Vendar vse to šele pride.
Ne, za zdaj je tole vse, kar potrebujete:
Naslednji dan sem prispel domov.
Vrnil sem se v mesto, na Archer Street, kjer se je prav zares vse začelo in od koder je šlo v mnoge in različne smeri. Prepir o tem, zakaj, hudiča, sem pravzaprav prinesel s sabo psico in kačo,se je razkadil že pred nekaj urami in tisti, ki so morali oditi, so odšli, in tisti, ki naj bi ostali, so ostali. Pričkanje z Roryjem o potnikih na zadnjem sedežu po prihodu je bilo češnja na torti. Pa prav Rory. če kdo, potem on ve, kdo in zakaj in kaj smo:
Tragična družinska podrtija.
(str. 13-14)