Fant, krt, lisica in konj

Prvenec, ilustrirana pripoved britanskega ilustratorja Charlieja Mackesya Fant, krt, lisica in konj, je Mali princ v novem oblačilu. Knjiga je izšla leta 2019 v več kot 1,4 milijonov izvodov do zdaj in je s svojim sporočilom v trenutku začarala mlade in po srcu mlade bralce po vsem svetu.
V svoji formi zgodbe med stripom in risano knjigo se naslovni junaki sprašujejo o življenjskih rečeh. »Kaj si želiš biti, ko boš odrasel?« sprašuje krt fanta. “Prijazen,” odgovarja fant. V iskrivih dvogovorih, srečevanjih, kjer živalski liki dobivajo človeške lastnosti, se z dialogi prepleta ilustracija, ki je sama po sebi v hipu postala spletna senzacija po vsem svetu.
Misli, ki sežejo globoko v dušo, se kot biserna ogrlica nizajo v dvogovorih. O tem, da je uspeh ljubiti. O pomenu in izgubi časa. O skritem, o nezavednem. O tem, kaj nas naučijo.
Krt sprašuje fanta in preko njega tudi nas, ali obstaja šola, kjer bi se “odučil” naučeno. Vsega, česar ne potrebuješ za življenje. V divjini. V svetu.
Biti navzoč v trenutku. “Vidimo lahko samo svojo zunanjost, skoraj vse pa se zgodi v notranjosti.”
Čakamo na prijaznost od drugod, do sebe smo lahko prijazni že zdaj. Najtežje je oprostiti – sebi.
Prizori med radovednim dečkom, pohlepnim krtom, ranjeno lisico. In modrim konjem, ki razmišlja, da je vsakogar malo strah.
Krt v dialogu z ujeto lisico, ki bi ga ubila, če bi bila svobodna, premaga strah. Pregrizne žico. Zmaga. Kajti “to, kako se odzovemo na določene stvari, je ena naših največjih svoboščin.”
“Razmišljal sem, kaj je najpogumnejše dejanje v mojem življenju, in spoznal, da je to bil pogum, prositi za pomoč,” je na dečkovo vprašanje odgovarjal krt, “ko sem si upal pokazati svojo šibkost.”
O moči prijaznosti. “Največja prijaznost je, da si prijazen do sebe,” pravi krt, “pogosto čakamo na prijaznost … do sebe si lahko prijazen že zdaj.”
Pogovor o izgubi časa, o moči in razlogih, da ne obupamo.
Krt razmišlja, kako je majhen. »Ja,« se strinjal fant, “a imaš velik vpliv.”
Avtor Mackesy je za revijo GQ povedal: “Med zaprtjem javnega življenja sem spoznal, da moje čačke na papirju lahko dajo ljudem upanje. Eden od največjih privilegijev je bilo sporočilo medicinske sestre, da si v bolnišnici med odmori ogledujejo moje risbe …”
Zgodba upanja, kot obliž na travmatičen koronski čas, v katerega smo ujeti ljudje po vsem svetu.