Freddie Mercury : Bohemian rhapsody : biografija legendarnega pevca rokovske skupine Queen
Žanr | biografski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2019 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Niki Neubauer |
Ključne besede | Pevci, Popularna glasba, Rock, Rock glasbeniki |
Nesenzacionalistična biografija nesmrtne rockovske zvezde
Novinarka in glasbena poznavalka Lesley-Ann Jones je Queen, eno najboljših rockovskih skupin vseh časov, spremljala na številnih turnejah in z njenimi člani spletla tudi trajne prijateljske vezi. To ji je omogočalo pogled v zaodrje in stike z njihovimi prijatelji. Na ta način je lahko napisala verodostojno biografijo o Freddiju Mercuryju, ki se je 5. septembra 1946 rodil parskovskim staršem na Zanzibarju kot Farrokh Bulsara. Bil je zelo bister deček in starša sta menila, da mu bo šolanje v internatu dobro delo. Zato sta ga že pri približno sedmih letih za nekaj časa vpisala v enega v Bombaju v Indiji, od koder je izvirala očetova družina. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je družina zaradi političnih nemirov na Zanzibarju preselila v London. Tam je triindvajsetletni Freddie diplomiral iz grafične umetnosti in oblikovanja. Veliko je hodil ven in cele noči ostajal zunaj. Seznanil se je z različnimi glasbeniki in slednjič je aprila 1970 z razpadom skupine Smile, katere člana sta bila Brian May (kitarist) in Roger Taylor (bobni) nastala skupina Queen. Po odhodu pevca sta se jima pridružila Freddie Mercury in bas kitarist John Deacon. Skupina Queen je kraljevala dve desetletji na vseh glasbenih lestvicah. Njen kralj Freddie je na višku slave umrl 24. novembra 1991 star 45 let zaradi posledic obolelosti z aidsom, ampak njegova glasba živi naprej. Po knjigi je bil posnet tudi film, ki je podiral rekorde po kinodvoranah in bil nagrajen s štirimi oskarji.
Objavljeno: 23.08.2019 18:59:10
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:39
Nekaj najbolj nenavadnega, kar je opazil Denis, je bilo, da so bili ena od zelo redkih velikih skupin, ki so se po nastopu še zadržali v zaodrju.
“Kar sem sovražil, ker sem hotel po končanem delu oditi in se zabavati po svoje. Ampak po nastopu so vedno imeli skupno večerjo. Drugi bendi tega niso delali. Na hitro so odšli do limuzin, ki so jih čakale pri zadnjem vhodu, pripravljene, da jih odpeljejo na letališče ali nazaj v hotel. Veliko pozneje, se spomnim, da sem razmišljal, da je bilo v tem nekaj pristnega tovarištva. Mislim, da so iskreno uživali v družbi drug drugega. Pozneje so se pojavile zgodbe, da se niso razumeli in da so potovali v ločenih limuzinah in tako naprej. Toda to vsi počnejo, ko so slavni in si lahko to privoščijo. Da bi se Freddie na turnejah vozil z avtobusom? Gotovo se šalite.«
(str. 199)