skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Galicijske zgodbe

Žanrkratka zgodba
Narodnostpoljska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2009
Založba
Zbirka Vilenica
Prevod Jana Unuk
Ključne besede Delavski razred, Kapitalizem, Kmetijstvo, Podeželje, Poljska, življenjske zgodbe
Število strani

151

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Zbirka bridkih pripovedi iz umirajočega poljskega podeželja

Poljski pisatelj in esejist Andrzej Stasiuk (1960) z zbirko kratkih zgodb Galicijske zgodbe bralca popelje v začetek 90. let na podeželje juga Poljske ob meji s Slovaško. Država doživlja popolno ekonomsko in družbeno preobrazbo; obdobje svinčenih časov se zaključuje, Stasiukovi junaki pa so obenem že priča bliskovitemu vzponu kapitalizma, ki posamezniku prodaja iluzijo prostega trga, hitrega zaslužka in lažnega blišča. Velike kmetijske zadruge in kombinati, ki so mnogim predstavljali glavni vir preživetja, so propadle in ostale zgolj nostalgičen spomin, nov sistem pa ponuja nove priložnosti, ki pa pogosto ne pripeljejo do srečnih koncev. Stasiuk s svojim značilnim prepletanjem realističnega in liričnega slika kratke, navidez nepomembne anekdote preprostih ljudi, večinoma klenih ploretarcev in kmetov, ki so se prisiljeni prilagajati novemu svetu, kar nekaterim uspeva bolje, drugim pa slabše. Temačna narava poljskega podeželja je tudi tokrat močno v ospredju in služi kot nepogrešljiva kulisa pogosto melanholičnega notranjega sveta junakov, vsaka zgodba posebej pa služi kot otožna razglednica časa odtujenosti in negotovih pričakovanj.

Kadar koli mislim nanj, se sprašujem, ali se je zveličal. On in njemu trume podobnih. Kajti v nekem smislu so bili vendar nov rod, ljudstvo, ki ga ni dosegla blagovest in noben novi apostol Pavel. Ta cerkev na hribu, v katero je zahajal ob nedeljah, je bila dokaz o dualizmu sveta. Lahko si prišel vanjo, si izmil grehe, da si se potem lahko ponovno potopil v resničnost, v kateri sta bili kategoriji kreposti in greha nejasni, prežemali sta se med seboj, čisto tako kakor tema in svetloba pred prvim dnem stvarjenja. Ali se je v Jozkovem duhu mogla poroditi slutnja, da božjemu hramu daje pravico do obstoja kaos, ki ga obdaja? Da je postavljen zato, da bi se on, Jozek, lahko enkrat tedensko podvrgel svojevrstni psihoterapiji, ki zagotavlja dušni mir?

(str. 13)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Galicijske zgodbe.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 65
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 2
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja