Galjot

Johan Ot je človek z jasnim vpogledom v družbene in duševne stvarnosti, živi pa v 17. stoletju. Zaradi kombinacije obojega je neizogibno, da pride do trenja med njim in vladajočimi, ki jih pooseblja sveta inkvizicija. Vendar bralec vseeno dobi občutek (kljub barvitim opisom takratnih sektašev, “novodobnih grešnikov”, štiftarjev, pa galjotov, sodnikov, biričev…), da ne gre toliko za razgaljenje inkvizicije, kot za problematiko večnega spora, ki se vselej razvije med ostrovidnim posameznikom in družbo, ki jo preko brezčastnih komolčarjev vodi enoumje s posiljevalsko mentaliteto.
Posebna odlika romana je živopisno in celovito obravnavanje zgodovinske resničnosti, ki se prav zaradi celovitosti izogne moraliziranju in zgolj pričuje.