| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | italijanska literatura |
| Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
| Založba | Cankarjeva založba |
| Prevod |
Anita Jadrić |
| Ključne besede | Mafija, Nasilje, Odraščanje, Prijateljstvo, Šolstvo, Uporništvo |
Prvi del neapeljske tetralogije italijanske pisateljice, ki izdaja pod psevdonimom Elena Ferrante, se začenja v petdestiih letih 20. stoletja in spremlja otroštvo dveh izjemnih deklet, Line in Elene. Zgodbo uokvirja izginotje šestinšestdesetletne Line, kar vzpodbudi Eleno, da jo s popisom njunih življenj, ki bo edina sled za prijateljičinim popolnim samoizbrisom, izzove k vrnitvi. V prvem planu se skozi Elenino pripoved odvija zgodba o odraščanju in tesnem prijateljstvu, ki povezuje neukrotljivo genialnost Line z odgovorno vztrajnostjo Elene, prijateljstvo, ki izmenično poživlja in bremeni. Dekleti, ki se že zgodaj zavesta svojega položaja znotraj družine in družbe, obsojenosti na polizobrazbo ter zasedanje vnaprej določenih vlog, si izborita vsaka svoje področje, ki bi jima lahko omogočilo prevzeti življenje v svoje roke – Elena izkoristi priložnost nadaljevanja šolanja, Lina pa se mora usmeriti v iskanje priložnosti na trgu z izdelovanjem edinstvenih čevljev. Pri tem lahko računata na medsebojno pomoč in vzpodbudo, ki pa vključuje tudi zavist ter nelagodje zaradi zaostajanja za drugo, posebej v očeh Elene, ki vidi svojo vlogo kot zakasneli odsev Lininih prizadevanj in obsojenost na lovljenje njenega koraka.
Delo je pisano izjemno berljivo, z navidezno lahkotnostjo pa nam odkriva več ravni zgodbe. Čeprav se intenzivnost pripovedi, ki se stopnjuje v Dnevih zavrženosti, porazgubi in se koncentrira le okoli nekaterih ključnih dogodkov, ga z zgodnejšim delom druži lucidna, do junakinj nepopustljiva (samo)analiza. Poleg osrednjih dogodkov v otroštvu, ki jih Ferrante spretno niza in vanje prepleta življenja prebivalcev neapeljske soseske, se nam v ozadju sestavlja širši kontekst odraščanja, boja za preživetje in uveljavitev znotraj nasilja soseske, ki kljub lokalnim izrazom agresivnosti, odraža razmerja sil sveta zunaj nje.
Objavljeno: 08.11.2016 08:17:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:08
“Vso noč sem razmišljala, kaj se je v resnici zgodilo. Morali bi priti do morja, pa nisva. Bila sem tepena za nič. Prišlo je do nedoumljivega obrata: jaz bi kljub dežju nadaljevala pot, čutila sem se daleč od vsega in vseh, oddaljenost je v meni – tega sem se zdaj prvič zavedela – odpravila vse spone in skrbi. Lila pa se je naenkrat pokesala svojega načrta, hotela se je odpovedati morju in se vrniti v sosesko. Ni mi šlo v račun.
Naslednji dan je nisem počakala pred vrati, v šolo sem šla sama. Srečali sva se pri parku, videla je modrice na mojih rokah in me vprašala, kaj se je zgodilo. Skomignila sem z rameni, zdaj ni bilo več kaj.
“So te samo natepli?”
“Kaj pa bi mi morali narediti?”
“Te še nameravajo poslati v šolo z latinščino?”
Presenečeno sem jo pogledala.
Je bilo to mogoče? Je ob tem, ko me je zvlekla s sabo, na tihem upala, da mi starši za kazen ne bojo pustili na srednjo šolo? Ali me je nanaglo odvlekla nazaj zato, da bi mi prihranila to kazen? In če si je – razmišljam danes – v različnih trenutkih želela oboje? (str. 69-70)
