Gorica je naša

Kjer se v naravi stikata dve tektonski plošči, so pogosti potresi. Tudi tam, kjer se stikata dva naroda, slovanski in romanski, je ozemlje prav (p)osebnih potresov – prostor, kjer ima narodna identiteta samosvojo težo, ki določa družbeno in intimno življenje posameznika. To je prostor, ki ga preko intimnih zgodb svojih literarnih prebivalcev ubeseduje Primož Sturman v zbirki enajstih kratkih zgodb. To, kar avtor osvetljuje, so meje – meje med ljudmi zaradi različne politične in narodne pripadnosti ali generacijskih razlik, meje med mestom in podeželjem, med sodobnimi mladimi intelektualci, ki grizejo trd prekarni kruh in med ostarelimi kraškimi kmeti; meje, ki so prebivalcem vsiljene po politični volji, pa tudi meje intimnih svetov posameznikov. Sturman v zgodbe vplete tako zgodovino tržaških Slovencev kot tudi aktualno politično realnost: v knjigi srečamo arbitražni sporazum, žice na meji, iznajdljivo švercanje blaga in duha čez mejo, sodobnega “zamejca” v Novi Gorici … Posebnost Sturmanovega pisanja je tudi “pogled z obeh strani” (posebno izrazito npr. v zgodbi Varuh meje), avtor ne prevzema vloge sodnika, s primerno distanco nam razkriva ozadja ravnanj literarnih oseb, njegovo vodilo je razumeti. Pogosto pride v zaključku zgodbe do presenetljivega obrata, ki prevrednoti celotno zgodbo, kar je še ena prepoznavna odlika Sturmanovega pisanja. Atmosfero obmejnosti nam dodatno osvetli spremna beseda Jurija Hudolina, s pomenljivim naslovom Fizična in mentalna dezintegracija. Posebno pozornost zasluži naslovna zgodba, v kateri je problem iskanja narodne identitete pripeljan do skrajnosti, do travme zgodovinskega spomina, kjer ni pomembno samo, kaj je naše, pač pa čigavi smo mi. Ali z besedami protagonista naslovne zgodbe: ”Celo poletje so me izzivali s tem, da sem Italijan, ker da prihajam izza meje, in hotel sem jim pokazati, da sem večji Slovenec od vseh skupaj.” V Sturmanovem pronicljivem knjižnem prvencu je tema obmejnosti in narodne zaznamovanosti večkrat umaknjena v intimno ozadje literarnih oseb, v zbirki so tudi zgodbe z drugačno tematiko (Cena strojne ure, Jesen, Žigolo …), kjer gonilo protagonistov ni njihova narodnost.