Gospodar oči : roman
Žanr | dnevnik, družbeni roman |
Narodnost | italijanska literatura |
Kraj in leto izida | Izola, 2006 |
Založba | Ark |
Prevod |
Irena Trenc - Frelih |
Ključne besede | Duhovno življenje, Politični vplivi, Psihologija naroda, Samostan |
Politični mogotec se zazida v samostan
Zaradi neprevidne ženine izjave, ki mu za šalo sugerira umik s položaja moči, se italijanski predsednik vlade odloči, da bo sestopil z oblasti in se ‘zazidal’ v samostan. Predsednik je tudi bogat podjetnik, med drugim lastnik nekaj televizijskih postaj, pri ljudeh je izjemno priljubljen, skorajda mitološko, zato njegova odločitev v javnosti precej odjekne. Vendar prepozno, saj je on takrat že na varnem za zidovi. Tam zaživi čisto drugačno življenje, piše ta dnevnik, srečuje se s samim sabo, a tudi z menihi, za katere ugotavlja, da varirajo na vseh odtenkih dobrega in zla, kot tudi zunanji ljudje. Srečuje pa se tudi z bolj nenavadnimi, domala nelegitimnimi prebivalci samostana, ki se na povsem nove načine dotikajo njegove človečnosti. Pred njim se razpirajo pomirljiva, a tudi razburljiva duhovna področja, ki mu prvikrat res osmišljajo življenje, ne le v večnem sedaj, ampak tudi za nazaj.
Objavljeno: 08.01.2021 11:35:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:43:45
Je to spet brat Edgar, ki je, izgnan iz svojega stolpa, našel drug primeren kraj za svoje sporočanje? Zdi se nemogoče, čeprav zdaj, ko vem, da je bil astronom, ne pripisujem več enake sumljivosti njegovemu opazovanju ‘njegovega neba’. Sploh pa je preveč zaposlen z reševanjem raznih problemov, povezanih z realizacijo oddaje, da bi tratil nočne ure z odgovarjanjem na signale. In s čim le? Res, da so znaki medlejši in redkejši, kot bi jih pošiljal šibkejši vir svetlobe. Kot bi šlo za nekoga, ki se nikoli ne ustavi in z določeno mero svobode tava po samostanu. Obljubim si, da bom natanko preiskal te prostore za goste. Nemara bom to skrivnostno osebo celo ujel na delu. (str. 195,196)