Gózdič
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | samozal. |
Ključne besede | Gozdovi, Jame, Paraziti, Podzavest, Podzemni prostori, Požari, Strah |
Korakanje skozi nočne more
Kdor vstopi v Gózdić Marka Pristova, se ne vrne nespremenjen. Nanizane zgodbe imajo moč, da obiskovalca pretresejo s svojim srhljivim ritmom in podobjem, ki v zavest privablja neupovedljive strahove, kakršni se sicer v različnih preoblekah priplazijo le v kakšno nočno moro. V zgodbah se med drugim pojavi orjaški insekt, ki izsesava krave in ogromen shizofren polž, ki ga upravlja parazit, a najhujša nevarnost sprehajalcem v teh pokrajinah ne grozi od zunaj, temveč se polašča telesa kot nepojasnljiva moč, vsakršen poskus upiranja pa se izkaže za jalov napor. Prav tako najbolj odmevajo nemi kriki žrtev, ki so izolirane in napadene sredi družbe – pri igri, pri družinskem kosilu, v lastni sobi. Zgodbe so zgrajene na ritmu pripovedi, ki neutrudoma melje, se razrašča in polašča vsega, kar mu pride nasproti, vključuje arhaizme in paralelizme, dokler se pred nami ne sestavi v povsem tuje pokrajine.
Objavljeno: 29.08.2017 13:31:02
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:39
“Tu še znosno in varno. A tam kdo ve kaj. Tam ničesar več tega, tam kot ponor, tam kot da konec vsega. Hotel je zastati, obstati, tu, ohraniti se. A ni se dalo. Koraki so ga nosili. Koraki samostojni, koraki samovoljni, koraki samodejni. Koraki v njegovih nogah, pa kot da zunaj njegovih nog, ti so ga nosili.” (Str. 29)