Grace Melbury : gozdna zgodba

“Spraševal se je [dr. Fitzpiers], kako dolgo namerava gospodična Melbury ostati v Hintocku. Letni čas za naključna srečanja zunaj ni bil ugoden, ni pa videl možnosti, kako bi se seznanila drugače kot po naključju. Eno je bilo jasno – vsako znanstvo z njo je ob primernem upoštevanju njegove prihodnosti lahko zgolj bežno, v najboljšem primeru spogledovanje; kajti imel je visoke cilje, ki ga bodo nekega dne pripeljali v drugačne kroge. Tako brezciljno razmišljajoč se je vrgel na kavč, ki je tako kot v veliko prepišnih starih hišah imel zaslon in je bil pravzaprav naslednja razvojna stopnja lesene klopi. Legel je in poskusil brati, a ker je bil pokonci do treh zjutraj, mu je knjiga spolzela iz roke in zaspal je.”
Str. 152