Hamam Balkanija

Slovenski prevod je doživel večkrat nagrajeni roman srbskega pisatelja, ki se je Slovencem že predstavil z zenovsko navdahnjenim delom Knjiga o bambusu. V ospredju kompleksnega romana je življenjska pot Mehmed paše Sokolovića, znamenitega turškega vojskovodje in velikega vezirja treh zaporednih sultanov, začenši s Sulejmanom Veličastnim v času največjih osvajanj turškega imperija v 16. stoletju, pa tudi prvih večjih porazov in sklepanja kompromisov na mednarodnem prizorišču. O Mehmedovem otroštvu in mladosti ni veliko znanega, obstajajo legende, ki mu pripisuje starše kmečkega porekla, pa tudi takšne, ki v njem iščejo plemiške korenine. Gotovo je, da je bil rojen na območju današnje Bosne kot pravoslavec, nato pa kot krvni davek odpeljan v Turčijo. Vladislav Bajac mu to usodo nameni šele okoli 20 leta starosti, potem ko se je že šolal za meniha in ostale dečke v svoji skupini daleč presegal po znanju in zrelosti. Njegova pot je polna uspehov, ko se je izključno s pomočjo svojih sposobnostih vzpenjal po osmanski hierarhični lestvici, polni vez in poznanstev, vse do položaja drugega najmočnejšega človeka v državi. Že v prvih in najtežjih letih tujine se je spoprijateljil z Mimarjem Sinanom, najpomembnejšim arhitektom osmanskega cesarstva, ki je začel kot janičar in vojskovodja, istočasno pa se dokazoval kot graditelj mostov in utrdb, dokler ni postal dvorni arhitekt. V povezavi z Mehmedom je zaslužen za pomembne zgradbe na zahodnem Balkanu, na primer za most preko Drine v Višegradu, ki je del svetovne kulturne dediščine. Kot nam prikazuje pisatelj, Mehmed nikoli ni pozabil svojega originalnega porekla, Bajica, kot mu je bilo nekdaj ime, ni v njem nikoli zamrl in ko je bil na vrhuncu moči, je obnovil srbsko pravoslavno cerkev in patriarhat v Peći, za prvega patriarha pa postavil svojega sorodnika. Roman se odvija na dveh ravneh, ena spremlja vezirja, v drugi pa avtor z Orhanom Pamukom, največjim poznavalcem turške zgodovine med pisatelji, debatira ne le o Mehmedu, ampak tudi o zgodovini tega obdobja na splošno in njegovih kulturno političnih vplivih na prihodnost, vse to pa povečuje epsko naravnanost romana