Hansenovi otroci
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | črnogorska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2011 |
Založba | Študentska založba |
Zbirka |
Knjižna zbirka Beletrina |
Prevod |
Dean Rajčić |
Ključne besede | Bolezni |
Zadnji leprozorij v Evropi je na jugovzhodu Romunije.
Romunija konec osemdesetih let, v času Ceausescujeve diktature. V zadnji leprozorij v Evropi sprejmejo bolnika, ki še ni tako zelo iznakažen, vendar je “biološka grožnja” za zdrave prebivalce. Ko vidi druge gobavce, v grozi dojame, “kakšno brezkompromisno pošast nosi v sebi.” Skupaj s prijateljem gobavcem načrtujeta pobeg in zavedata se, da dobrega konca ne bo.
Spremna beseda: Zgodba o nastanku mlade črnogorske književnosti ali kako iz nič ustvariti več kot nekaj / Dijana Matković: str. 154-152.
Objavljeno: 29.08.2017 10:49:57
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:38
“Večerjo mu je prinesel zdravnik osebno, mu ponudil cigareto in tokrat sedel na posteljo, zraven Robertovih stopal. Rekel je: Inkubacija lahko traja več let. Rekel je: V skladu s pravili se ne morete vrniti domov, preden ozdravite, in sicer zaradi varnosti ameriških državljanov. Rekel je: Ne smete ostati v oporišču, saj tako nalagajo interni predpisi. Rekel je: Vaše zdravljenje bo financirala vojska. Praznine med temi stavki je zdravnik zapolnjeval s stavki o globalnih podnebnih spremembah, o ženi, ki ga čaka v Seattleu in ki ne more več zdržati sama, o hladnih obrokih na terenu in o bedastih country melodijah vojaške radijske postaje. Rekel je: Zadnji leprozorij v Evropi je na jugovzhodu Romunije.” (Str. 47)
Citati
(0)Kritike
(0)- nagrada "Meša Selimović" (2005)