Hard land : roman
Žanr | družbeni roman, ljubezenski roman, razvojni roman |
Narodnost | nemška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2022 |
Založba | Cankarjeva založba |
Prevod |
Neža Božič |
Ključne besede | Film, kino, Matere in sinovi, Minljivost, Mladost, Očetje in sinovi, Odraščanje, Prijateljstvo |
»Otroštvo je kot met žoge v zrak, odraščanje kot trenutki, ko znova pada proti tlom.«
Hard land je drugi v slovenščino preliti roman pisatelja Benedicta Wellsa, avtorja uspešnice O koncu žalosti. Naslovljen je po pesnitvi Williama Morrisa, katere sporočilo sodi med eno od skrivnosti mesta Grady. Odkriva jih tudi petnajstletni Sam Turner v zanj nepozabnem poletju 1985. Počitnice sprva za molčečega in osamljenega fanta ne obetajo veliko, nato pa ga nagovori oglas za delo v lokalnem kinu Metropolis. Tam spozna prijatelje in pod njihovim okriljem ga prevzame dotlej nepoznani občutek pripadnosti in razigrano vznemirjenje ob novih doživetjih, hkrati pa se težko loči od misli na mamino bolezen in odtujen odnos z očetom. Ena od glavnih vlog je namenjena Kirstie, z njeno nalezljivo energijo in oporo Samov večno prisoten strah, ki se napaja iz tesnobnosti domače hiše, počasi popušča. Prvoosebna pripoved se dotika sveta filmov in literature, v njej odzvanja glasba osemdesetih, predvsem pa je doživet opis mladosti, kot »trde dežele«, polne nasprotij, ki pogosto nosi krinko ležerne brezbrižnosti za negotovo tipanje v svet odraslih in prinaša tudi preizkušnje, ki puščajo neizbrisljive sledi.
Objavljeno: 04.04.2023 09:33:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:52:09
V tistem trenutku smo se zapeljali mimo table Odkrij 49 skrivnosti Gradyja, in dojel sem, kaj je Morris mislil s tem v svoji pesniški zbirki. In da teh devetinštirideset skrivnosti ni enakih za vse, temveč ima vsak svoje lastne. Borovničevi mafini ob torkih pri gospe Ricks, ravno tako kot Mystery Club, streha kina in krik ptiča, ki ve, kdaj bo deževalo. Pa stoli na koleščkih v prazni tovarni in občutek, da surfaš čez pet valov. Ampak najboljša skrivnost je bil občutek, ko sem se dotaknil Kirstiejinih las, ki so med vožnjo plapolali v vetriču.
(str. 167-168)