Heroji nekega trenutka : V. P. 8164
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Brežice, 2019 |
Založba | Primus |
Zbirka |
Avtorji |
Ključne besede | Družina, Ljubezen, Mladost, Naborniki, Osamosvojitev, Prijateljstvo, Vojaški rok, Vojna |
Tomaž Klinar je bil rojen leta 1971 v Kranju. Doma je na Hrušici pri Jesenicah. Gimnazijo je obiskoval na Jesenicah in je pisec številnih člankov o gojenju pasemskih malih živali ter priročnikov za ocenjevanje pasemskih kuncev ter avtor strokovne knjige Pasemski kunci. Heroji nekega trenutka pa je njegov literarni prvenec. Gre za avtobiografsko zgodbo o služenju vojaškega roka v zadnji generaciji Jugoslovanske ljudske armade leta 1991. Opisan je razpad nekoč skupne države Jugoslavije in rojstvo nove države, Slovenije. Zgodba o treh prijateljih (Tomažu, Boštjanu in Mateju), ki so se znašli v vojašnici v Mariboru se konča z osamosvojitveno vojno oziroma s Tomaževim prestopom k slovenski teritorialni obrambi. Tomaž je bil udeležen tudi v spopadih na mejnem prehodu Šentilj. Za mladega, dvajsetletnega fanta izkušnja, ki zaznamuje za celo življenje. Ko je odšel na služenje vojaškega roka je doma pustil med drugim tudi težave razpadajoče družine ter mlado ljubezen, ki je bila pred prvo preizkušnjo. Pogovori s prijatelji, telefonski pogovori z dekletom, dolga pisma domačim in znancem so pomenili odmik od krute vojaške realnosti. Gre za literarno delo, ki realno prikazuje del pretekle zgodovine. Knjiga zanimivo prikaže, kaj se je med služenjem vojaškega roka in v času razpada Jugoslavije dogajalo v glavah mladih fantov, ki so se sredi dogajanja znašli zgolj zato, ker so takrat služili vojaški rok. Dokument nekega časa, ki v nas vzbudi veliko spominov. Življenje je šlo naprej, danes je Tomaž poročen, oče dveh otrok in glede na to, da je rekel, da ne bo nikoli več v življenju vojak, je dosegel naziv specialist za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Tako je pač življenje.
Objavljeno: 07.10.2019 16:19:44
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:39:52
Vojakom so teritorialci odvzeli orožje in strelivo ter jih odpeljali v stavbo obmejne policije, kjer so podali prve izjave. Po treh dneh so spet videli hrano in pijačo, toda komu je bilo tedaj mar za to. Cilj je bil uresničen – končno so bili pri svojih, pri Slovencih. Tomaž nikoli ne bo pozabil obmejnih policistov, ki so pobegle vojake pozdravili s ploskanjem in pogledi občudovanja. Janez se je obrnil proti Tomažu in njegove oči so se ponosno svetile. Da, bili so heroji, heroji nekega trenutka. (str. 111)