Hiša na Krasu

Roman je pripoved o srečanju moškega in ženske v zrelih letih. Barbara v svojih štiridesetih izgubi moža v prometni nesreči. Njeno žalovanje otežuje podrobnost, ki jo je Barbara vedno slutila – sopotnica njenega moža je bila njegova ljubica. Rudi, tržaški Slovenec, ki ga je v mladosti iskanje zaposlitve odneslo v Turin, se na pragu svojih šestdesetih vrne na Kras, da bi prodal rodno hišo. Še vedno je samski, za njim sta dve pomembnejši razpadli razmerji: eno s tržaško Slovenko in drugo z Italijanko v Turinu. Po naključnem srečanju oba protagonista opravljata v sebi inventuro lastnega preteklega življenja, Barbara prevrednoti odnos s svojim sinom Martinom in starši, Rudi pa svojo razpetost med Turin in Trst in z njo med dve kulturi. Ljubezen, ki se rojeva med njima, je prikazana realistično, bolj kot zunanjemu dogajanju lahko sledimo notranjim spremembam, ki jih možnost novega začetka sproža v obeh protagonistih. Kljub temeljni prisotnosti motivov narodne in kulturne identitete, navezanosti na rojstni kraj in družinskih odnosov, je vodilni motiv romana prav soočenje z ljubeznijo – silo, ki v nas sproži samospraševanje in pripravljenost na nepredvidljive življenjske spremembe.