Hotel sem opisati: izbrani eseji

Poljski pesnik in esejist je v slovenskih literarnih krogih dobro znan avtor. Prevajana je bila zlasti njegova poezija, pri založbi Beletrina pa sta do zdaj izšli tudi dve zbirki njegovih esejev. Hotel sem opisati je letos izšla ob stoletnici Herbertovega rojstva, v njej pa so objavljeni izbori iz treh esejističnih knjig. Barbar v vrtu je najstarejša po izidu (v celoti je bila v slovenščino prevedena leta 2003), v njej so popisana doživetja s potovanj po južni Franciji in severni Italiji. Sledi ji zbirka Tihožitje z žvalo, v kateri interpretira nizozemske slikarje, dotika pa se tudi fenomena tulipanov. Tretja knjiga nosi naslov Labirint ob morju in govori o avtorjevih izkušnjah ob potovanju v Grčijo, še posebej na Kreto, ob koncu pa se spomni svojih ur latinščine v gimnaziji in jih poveže z rimskim osvajanjem Britanije.

Na prvi pogled debela knjiga zahtevnega branja bi lahko marsikoga odvrnila, da bi jo sploh vzel v roke. Toda že prvi stavki posrkajo vase. Avtor je radoveden, na vsakem potovanju stremi k nečemu, kar bi se mu nepričakovano odprlo ali njegovo široko znanje postavilo na preizkušnjo. Muzeji, katedrale, likovna umetnost, arhitektura. Očem se odpira pogled pesnika. Renesančni italijanski slikar, ki ga uradna stroka odriva v kot, je za Herberta šele tisto ta pravo. Podobno slika nizozemskega slikarja, ki za umetnostne “kritike” prav tako ni nič posebnega. Ali pa zgodovinski dogodki, v katerih odkrije nekaj, kar bi se zgodovinarju zdelo nemogoče. Iz detajlov, ozrtih v nenadni svetlobi, zna izpisati celo zgodbo. Ko začneš brati esej,  je več deset strani kar naenkrat pri koncu. In zaključni stavek te prizemlji ali pa osupi. Spretno je povezana preteklost z neposrednimi doživetji iz sedanjosti. Vzvišena umetnost davno minulih časov in trivialna sedanjost na istem kraju. Umetniška slika, prizor iz pokrajine, kar naenkrat odlomek iz pesmi. Stavki so polni komparacij, primerjav, ki izhajajo iz poezije, glasbe, slikarstva … Nadvse primerni so za brušenje jezikovnega čuta. Lahko so seveda tudi priprava na potovanje. Na koncu knjige sledi spremna beseda Jane Unuk, ki je eseje pripravila za izdajo in je tudi ena izmed prevajalk.