Ičigo-ičie : japonska umetnost doživljanja nepozabnih trenutkov
Žanr | filozofski roman |
Narodnost | španska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Mladinska knjiga |
Prevod |
Nataša Müller |
Ključne besede | Materializem, Medosebni odnosi, Življenjski stil |
Avtorja knjige bi nas rada opozorila, da je vsako srečanje, vsako doživetje enkraten zaklad, dragocenost. In če v trenutku ne uživamo, za vedno izgubimo priložnost. Trenutek se namreč nikoli več ne bo ponovil. Gre za japonsko umetnost doživljanja nepozabnih trenutkov. Najbolje lahko ičigo-ičie razložimo z japonskim obredom pitja čaja. Pomembno je, da ob pitju čaja poskrbimo, da se čas ustavim da odmislimo skrbi, kritiko in tarnanje. Vsak, ki pri obredu sodeluje, pa se mora zavedati, da bo pitje čaja v družbi nekaj edinstvenega in neponovljivega. Pomembno je torej, da se zavedamo, da življenje ne bo trajalo večno, da lahko človeka, s katerim se pogovarjamo, vidimo zadnjič. Zato moramo živeti tukaj in zdaj in poskrbeti, da si bomo trenutke, ki smo jih preživeli s kom ali s samim seboj, zapomnili. Zakaj bi čakali na idealne okoliščine (potovanja, počitnice, rojstni dan), da bi doživeli nekaj lepega. S srčnostjo, pripravami ter občutkom za podrobnosti lahko poskrbimo, da bo vsak trenutek edinstven, lep in poseben. Na ta način življenje ne bo samo šlo mimo nas. Smo še sposobni med hojo po mestu zaznati cvetoče drevo, nasmeh znanca, smeh otroka? Ali nas bolj zanimajo službena elektronska sporočila, ki jih pregledujemo na svojem mobilnem telefonu? Potem pa se nekega dne zavemo, česa vsega nismo povedali svojim najbližjim, pa bi jim tako radi. Mogoče za to nikoli več ne bo priložnosti. Zato se odpravite na lov za lepimi trenutki. In mogoče še en namig. Opazujte otroke in prepustite se njihovi neobremenjenosti s preteklostjo in prihodnostjo. Pa privoščite si kdaj pitje čaja s samim sabo.
Objavljeno: 09.02.2019 21:10:17
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:38:25
“Pitje čaja s samim sabo. Čeprav so obred čanojuja zasnovali za najmanj dve osebi – po tradiciji sta to mojster čajnega obreda in njegov gost – je sijajno, če nam preide v navado pitje čaja s samim sabo, kot je predlagal urugvajski zdravnik Walter Dresel. Toliko imamo opravkov in obveznosti, da je srečanje s samim sabo enkrat na teden lahko pravi balzam za dušo. Lahko določimo dan in uro enkrat v tednu in se odpravimo v čajnico, ki nam je všeč. Tega se strogo držimo. Naročimo čaj in si vzamemo čas samo zase, za razmišljanje, zapisovanje misli v zvezek ali pa samo mirno dihamo in zaznavamo svet z vsemi čutili.” (str. 79)