Igra ogledal

Prva dama detektivskega romana, Agatha Christie, nikoli ne razočara. Kaj je resničnost in kaj je iluzija? Kaj se dejansko dogaja in kaj zaznamo, da se dogaja? Ogledala in gledališča z raznimi iluzijami imajo čarobno moč, da pričarajo nekaj, česar pravzaprav ni. Vidimo, kar se dejansko dogaja ali kar drugi želijo, da vidimo? Moč gledališča in iluzij je ravno v tem, da pričarajo nekaj, kar zbledi takoj, ko ugasnejo odrske luči. So res v prostoru ljudje, za katere mislimo, da so? Smo lahko povsem prepričani, da se je zgodilo, kar mislimo, da se je zgodilo? Je vse res ali nič ni res? Gre za prvi slovenski prevod uspešnice iz leta 1952. Gospodična Marple je naprošena, naj preveri dogajanje pri svoji stari prijateljici, zato jo obišče. Prijateljica živeli z možem, dvema hčerkama, vnukinjo, v družinsko okolje sodijo tudi otroci bivšega in sedanjega moža. Res želijo njeno prijateljico zastrupiti ali se tako samo zdi? Gospa Carrie Louise, prijateljica gospodične Marple, sicer živi v stari viktorijanski vili, ki je preurejena v rehabilitacijski dom za mlade prestopnike. S tem se odpira veliko možnosti, da se zgodi kaj hudega. Ko se zgodi umor, se vsi začnejo spraševati, kdo bi bil tega zmožen? Bi bil kdo zmožen škodovati tudi gospe Carrie Louise in če, zakaj bi ji škodoval? So krivi prestopniki, je kriv kdo iz družinskega kroga? Kako najti krivca? Seveda gospa Marple uporabi svoje detektivske sposobnosti in odkrije, kdo je moril. Se pa še enkrat izkaže, da nič ni tako, kot se zdi na prvi ogled. Pojdite v gledališče, oglejte si predstavo. Naslednji dan se vrnite v gledališče, stopite na oder in si sceno oglejte brez luči, ogledal, dodatnih učinkov. Razlika bo očitna. Zato bodite previdni, preden komu kaj verjamete.