Ime mi je Lucy Barton
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | Ameriške literature |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2024 |
Založba | Hiša knjig, HKZ |
Prevod |
Branka Šnek Oset |
Ključne besede | Bolnišnice, Družinski odnosi, Matere in hčere, New York, Pisateljstvo, Zdravje, Ženske |
V spominih s(m)o ljudje
V najnovejšem prevedenem delu Pulitzerjeve nagrajenke Elizabeth Strout spremljamo prvoosebno pripoved Lucy Barton, ki mora nekaj mesecev preživeti v bolnišnici v New Yorku. Lucy bralcu niza spomine iz svojega otroštva v Illinoisu, ko je odraščala v revščini skupaj z bratom in sestro, za kar je bila v družbi ali zasmehovana ali pomilovana. Spomini in življenjske zgodbe njenih znancev še bolj pridejo na plan s prihodom njene matere v bolnišnico. Med tem, ko jo njena mama budno spremlja in ji je tam za oporo, iz njunih pogovorov in Lucyjinih lastnih spominov razberemo naravo njunega razmerja in okoliščin, v katerih je Lucy rasla.
Pisateljica z enostavnim pripovedovalskih slogom odpre številna družbena vprašanja: revščina, kompleksen odnos z materjo, družinsko nasilje, spolna usmerjenost, AIDS. Spopada se s strahom, jezo in odpuščanjem. Pomankanje zdravega odnosa z materjo in očetom, želja po pisanju, zakon in ljubezen do njenih dveh hčera, Lucy hrkati ovirajo in spodbujajo. Bralec je postavljen v kožo nekoga, ki je bil večino življenja na robu družbenega kroga. Toda Lucy Barton vztraja pri svojem poskusu biti srečna, četudi se njene odločitve lahko komu zdijo neprizanesljive. Spomini in utrinki pa so tisti, ki jih mora vsaj zapisati, četudi česa ne zmore izreči na glas.
Elizabeth Strout je prejemnica Pulitzerjeve nagrade za roman Olive Kitteridge. Pričujoči roman Ime mi je Lucy je prvi v zbirki štirih romanov, ki je preveden v slovenski jezik.
Objavljeno: 03.09.2024 17:22:22
Zadnja sprememba: 03.09.2024 19:03:17
Omenila sem že: zanima me, kako se uspemo počutiti večvredne v primerjavi z drugimi, z drugo skupino ljudi. To se dogaja vedno in povsod. Kakorkoli že rečemo temu, je to po mojem mnenju najslabši del nas. Ta potreba, da najdemo nekoga, ki ga tlačimo k tlom.
(str. 75)