In če vsi pozabijo

Zina je hči priseljencev s Kosova, ki se odloči, da bo študirala. Ob preselitvi iz manjšega slovenskega mesta v Ljubljano, v študentski dom, išče svojo pot med svetovi, ki jo določajo. Dva svetova sta zanjo tako ta tukaj, v Sloveniji, in tisti na Kosovu, kot sta dva svetova tudi med njo in starši ter prav tako dva med njo in njenimi (priseljenci od drugod) ter Slovenci in dva v njej sami. Se razdeliti, ograditi, poistovetiti, približati, se stopiti ali izločiti? Ampak s kom, pred kom ali od koga, ko pa smo končno vsi samo ljudje. Zina je ostra opazovalka okolice, staršev in same sebe. Razmišlja o tem, kdo sploh je. Želi si svoj prostor, svet, v katerem bo več objemov, nič nasilja. Manj patriarhalnih vzorcev kot bo prenesla v svoje vse bolj osamosvojeno življenje, bolje ji bo. Tega se dobro zaveda. In tega, da si svojo pot po življenju zarišeš sam. Vsaj od takrat dalje, ko se upreš manipulacijam in udarcem, ki naj bi, in ponekod je še vedno tako, veljali za primerno vzgojo. Zina z bistrim razmišljanjem in osmišljanjem dogodkov v svojem življenju ter življenju sorodnikov s Kosova razlaga o razlikah med ljudmi, ki so oddaljeni “samo” 700 kilometrov, ali celo samo nekaj centimetrov v lastni družini. Strašna in presunljiva zgodba o odraščanju mladega dekleta je napisana berljivo, z lepim pripovednim lokom vsakega poglavja. In nenazadnje, ne nepomembno, z optimističnim zaključkom. Zinina notranja moč in družbeno kritični razmisleki jo bodo zagotovo povedli v svet razumevanja družbenih razlik in samostojnosti, v katerem je najbolj pomembno, da se človek dobro počuti, da je svoboden v svojih izbirah in razumljen s strani bližje in širše okolice. Iskanje identitete, ta večna družbena tema, ki je danes še kako aktualna, je za Zino naporno. Gradnja pozitivne samopodobe je včasih res težavno delo, a Zini, kakršno spoznamo in spremljamo v romanu, bo zagotovo uspelo.

Selma Skenderović se je rodila leta 2001 na Kosovu. S starši je prišla v Slovenijo kot devetletna deklica. Bistra, družbeno kritična in nadarjena za pisanje se je v srednji šoli priključila literarnemu krožku. In napredovala v pisanju. Odločila se je za študij slovenščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Piše prozo in poezijo. Z zbirko zgodb z naslovom Zakaj molčiš, Hava? je leta 2020 postala najmlajša nagrajenka Festivala mlade literature Urška.