Ina

Ina Markič, dolgoletna ljubica petnajst let starejšega poročenega odvetnika Mirana Frasa, se odloči spremeniti svoje življenje. Po prepiru z ljubimcem odpotuje v Rim, kjer se spusti v ljubezensko avanturo z Davidom, mladim slikarjem in prekupčevalcem s slikami, ki je Ini na stojnici na bregu Ljubljanice dan pred odhodom prodal star rimski prstan v zameno za Inino igranje na violino. V romanu se Inino nihanje med dvema moškima in Davidova umetniška rast naraščajoče razvijajo vse do nepredvidenega konca s spretnim prepletanjem elementov kriminalke, erotičnih prizorov, utrinkov rimske mitologije in simbolizma. Posebno mesto v romanu imata glasba in slikarstvo. Obe divji strasti, ki sta gorivo romana, ustvarjalnost in ljubezen, se združita v Jakčevi sliki kurentovke, ki igra na violino. Slika, ki obsede mladega umetnika, je portret žene starega bogataša Antonia iz Rima, vanjo je ujeta duša preminule žene, Slovenke in violinistke. Če “dobre slike upodabljajo nevidne skrivnosti“, kot lahko preberemo v romanu (str. 28), potem to gotovo velja tudi za dobro prozo. Še potem, ko se Ina v zadnjem odstavku romana znebi prstana, ki ga je kupila v prvem odstavku, nam ostane kar nekaj namenoma nedorečenih skrivnosti: Kam je odšel David? Je skrivnostna Antonijeva slovenska žena prednica katere od osrednjih literarnih oseb? Kaj bo z Ino? Roman, ki nas spretno uroči in vabi k večkratnemu branju.