Incest

Takole gre. Vsekakor je, preden posežemo po pričujočem delu, priporočljivo prebrati kakšno drugo de Sadovo otvoritev, na primer Juliette in Justine. Gre za strašljivo eksplicitne opise sado-mazo spolnih praks, ki pa jih de Sade opiše s tolikšno občutljivostjo za lepoto in čisto privlačnost mesenosti, da človek pri tem, čeprav pogosto z občutkom krivde ali celo sramu, preprosto uživa, da pri tem sploh ne omenjamo spretnosti njegovega pisanja. Vsekakor mu je treba priznati obilico domišljije. Ali je to vredno obsodbe ali sodnih pregonov presodite sami. Gre za večno vprašanje enačenja dela z umetnikovo osebnostjo.
Povsem drugače pa je pri pričujočem delu. Na začetku je bila beseda. In beseda je meso postala. In ena je lepo zvenela, ena pa je zabolela. In ena takih, ki hočeš nočeš zaboli, je prav gotovo beseda incest. Čeprav samo enostavno zaporedje znakov, ki samo po sebi nič ne pomeni, dobi beseda »incest« potem, ko spoznamo njen pomen, nenadoma strašljiv prizvok. Po SSKJ (lat. …) označuje spolni odnos med sorodniki ali družinskimi člani. Že sam naslov bralca prisili, da s studom in zbeganostjo sledi zgodbi in upa, da se stvari ne bi odvijale na najbolj priskuten možen način. Vendar Sade ne bi bil markiz de Sade, če ne bi bralca šokiral, ga razjezil in prestrašil, saj ga nenehno sili k izpraševanju svoje vesti in ga sooča z njegovim odnosom do vseh oblik seksualnosti. Svobodoumnik gospod de Franval se načrtno odloči, da bo svoji hčerki vcepil občutek popolne svobode in s svojo nekonvecionalno vzgojo realiziral skrivno zvezo s svojo potomko. Kakor hitro Franvalova krepostna in bogaboječa žena postane sumničava, se sproži tragičen niz dogodkov, ki privede do katastrofalnih posledic preizkušanja mej moralnosti ter posledic svobode in užitka.
Slepa ulica pri De Sadovem delu je v tem kako ga razumemo in sprejemamo. V nasprotju z mnogimi, ki trdijo, da želi propagirati nemoralnost, so tudi tisti, ki menijo, da avtor s prikazovanjem in razgaljanjem vse človeške pokvarjenosti , dejansko žene človeka, da postane boljši.
Ta veliki um, veličasten v svoji prismuknjenosti, je imel velik vpliv na Dostojevskega in slavne francoske pisatelje ter pesnike 19. in 20. stoletja. Manj pa je znano, da je pisatelj vplival tudi na slikarje, kot so Pablo Picasso, Paul Cézanne, Eugène Delacroix in Gustav.