Invalidna sorojenca

Zgodba se dogaja v letu 2600. Kulisa policijski državi, tehnološkemu napredku in zapovedanemu razmišljanju prebivalcev je brozga (hodijo v škornjih), smetišče, poplave (uporabljajo čolne). Hrana je sintetična, preostali košček zemlje, primeren življenju, je poln smeti, trupel. Spremljamo zgodbo sorojencev A. in B., imata istega očeta in različni materi. Sta v ljubezenskem razmerju in spadata med invalide. Gre sicer za duhovno bogate ljudi, umetnike, ki pa so v družbi prihodnosti dokončno izgnani na rob, med prizadete, imajo jih za zajedalce. Diktaturi, nesvobodi in črednemu razmišljanju se invalidi/umetniki upirajo z uživanjem življenja, prave hrane, obiskovanjem koncertov, ustvarjanjem, pisanjem, filozofijo, slikanjem, pletenjem, poezijo, avantgardizmom. Celo z rojstvom novega človeka. Oseba B. si namreč upa. Odloči se roditi otroka, kljub temu, da so abortivi vsakdanja, priročna roba. Deklica (pomenljivo) se rodi na božični predvečer in je simbol boljšega sveta, upanje za odrešitev. Tudi poplave, ki uničijo vse, do knjižnic in pustijo na splavih preživeti le invalidom, presežejo moralni padec človeštva s pisanjem nove zgodovine. Skratka, upanje za obstoj človeštva so tisti, ki se bodo manipulaciji znali upreti. Dokaj zahtevno branje, označeno tudi za biblijo češkega undergrounda, ki nagradi s spoznanji.