Iz moje tržaške mape

Pisateljičini spomini iz tržaškega otroštva so največ povezani s papačijem, kot so otroci imenovali svojega imenitnega očeta, kapitana dolgih plovb. Nestrpno so ga čakali, ko se je vračal z dolgih potovanj in jim pripovedoval najlepše zgodbice, ki so se mu dogodile na razburkanih morjih daljnih svetov. Občudovali so ga v beli paradni mornariški uniformi s trirogeljnim klobukom na glavi in s sabljo ob boku. A najraje so ga imeli, ko se je z njimi igral in smejal. V svoje zgodbe je vpletal vse družinske člane, njihove zgode in nezgode, pisateljica pa je svoje spomine povezala s tradicionalnim pričakovanjem sv. Miklavža, pa z obiskom kina, v katerem je na klavir igral stric Egon in tudi razgrajanjem fašistov po mestu in požigom Narodnega doma, ki mu je bila priča.