Izbrisano mesto

Včasih je bilo dovolj pograbiti besedo / in že sem padal, besede so pritekle kot / drobnica, ki jo pastir vabi s soljo / ampak to je zdaj premalo / črke na tipkovnici izgubljajo barvo / noč ima obraz hiberniranega nilskega konja / debelost je moteč faktor / odloča domišljija psa, ampak nobena od živali ne misli niti / migniti, nastradam pa jaz / spravite mi ven ta velikanski vodni mehur / to akumulacijo studenčnice / ki je ujeta v ledeniški oklep / premikanje vodovodnega tanka na dveh nogah in z usti / ki sopihajo kot ribe z molčečimi gobci / naj opišem svoj položaj, ki je nekje vmes / ti si daleč in vse je kot v sanjah / senc in obmorske mrzlice / ali sva bila predolgo narazen ali kaj, da me vznemirja / videti je neresnično kot pogovor po telefonu / tehnologija je tu samo forma faznega stanja / ali me kaj skrbi, zakaj se zbujam ponoči v statično migotanje senc // ki jih riše ulična razsvetljava globoko spodaj / na stene moje nespečnosti / morda je treba govoriti o tem, kar je in manj o tem, česar ni (str. 13)