Izginuli svet : [literarni portreti skrivnostne Kamčatke]
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2020 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Kapučino |
Prevod |
Danica Križman |
Ključne besede | Dekleta, Družbene razmere, Matere, Pogrešane osebe, Rusija, Ženske |
Nekega avgustovskega dne izgineta enajstletna Aljona in osemletna Sofija. Medtem ko njuna mama dela, ju neznanec zvabi v avto in ju ugrabi. To se zgodi v Petropavlovsku, na ruskem skrajnem vzhodu Kamčatke. Iskalni akciji se pridruži celo mesto, ki je preplavljeno s plakati z napisom “pogrešani”. Pisateljica nam ne postreže s hitrim razvojem dogodkov, ne mudi se ji na lov za pogrešanima deklicama, ne ukvarja se z razrešitvijo skrivnosti. Pripoved preskakuje iz enega kraja prostrane dežele v drugega. Razdalje med njimi so nepredstavljivo velike. Krajine ločita neprehodna tundra in gozd. Z vsakim novim poglavjem, z vsakim novim mesecem, nas zgodba popelje globoko v notranje življenje žensk, ki jih je tragedija posredno ali neposredno prizadela. Izginuli svet nam tako postreže z mnogimi zgodbami. Kot morski val z obale, kjer sta pogrešani sestri izginili, se zgodbe vračajo k njima in njuni materi.
Objavljeno: 21.06.2020 16:21:52
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:53
Zemlja pod gumami se je mehko vdajala. Ni več prižgala žarometov. Oči so se ji počasi privajale na temo. V te gozdove je hodila kot otrok, in čeprav je v dveh desetletjih vse zraslo, so se ji breze v soju zvezd zdele povsem enake kot takrat, ko je bila še deklič: ostarele, veličastne in čarobne. Zunanji svet se je pokvaril, postal manj zanesljiv in nevarnejši, kotički, kot je ta, pa so ostali varni. Tu ni bilo radijskih poročil, mestne naglice in zamujenih rokov. Pozabljeni šotor je bil zadnji kamen spotike. Zdaj ni nobenega vzroka več za razburjanje. To si mora vbiti v glavo.
(str. 44)