Izgubljeni kovčki

Christof iz Frankfurta, Christophe iz Pariza, Christopher iz Londona in Cristòfol iz Barcelone se med seboj ne poznajo. Imajo enako ime in istega očeta. Krištofi se prvič srečajo, ko je njihov oče uradno razglašen za pogrešanega. Iz njihovih življenj je odšel že pred več kot dvajsetimi leti, sedaj pa od njega dobijo kup neplačanih računov za najemnino in elektriko. Polbratje se odločijo, da ga bodo poiskali. Njihov oče Gabriel je odraščal v sirotišnici skupaj z nerazdružljivim prijateljem Bundójem. Pri sedemnajstih se osamosvojita in se preselita v penzion. Njun drugi dom postane selitveni tovornjak Pegaso, s katerim sta skupaj s tretjim šoferjem Petrolijem prevozila dobršen del Evrope. Na teh selitvah je Gabriel spoznal različne ženske in z njimi imel tri sinove. Otroke je obiskoval, kadar ga je pot zanesla mimo kraja njihovega bivanja, vzdrževal pa je tudi redne tedenske telefonske stike. Do usodne 199. selitve. Po njej je Gabriel izginil iz njihovih življenj.
Krištofi v stanovanju najdejo skrbno popisano beležko z vsemi selitvami in plenom iz njih. Na vsaki selitvi se je namreč kakšen kovček “izgubil”, pajdaši pa so si pravično razdelili plen.
Četrti Krištof pride na svet v rodni Barceloni. Njegova mama Rita skrbi na letališču, kako prikladno, za izgubljene kovčke. Gabriel se ne ustali niti pri svoji četrti družini. Izgine kot je že tolikokrat doslej.
Je Gabriel zgolj kronični lažnivec, strasten kvartopirec in goljuf? Ali pa ima v rokavu tudi očetovskega Jokerja?