Izmera sveta

Izmera sveta je najbolj zabavna knjiga o merjenju, kar sem jih kdaj prebral. Zagotovo je Izmera sveta tudi literarizirana biografija dveh pomembnih nemških znanstvenikov s konca 18. in prve polovice 19. stoletja, a vendar sta onadva tu predvsem zato, da Kehlmann nanju obesi svoje videnje nekega obdobja nemške intelektualne zgodovine, v katerem je bil položen temeljni kamen velikonemških idej, ki so v svoji najbrutalnejši izdaji eskalirale dobro stoletje kasneje. A Kehlmann to opravi z obilico humorja in ironije. Carl Friedrich Gaus in Alexander von Humbold v resničnem življenju skoraj zanesljivo nista bili tako zabavni in humorni osebi, kot ju je v Izmeri sveta predstavil avtor, ki je za potrebe svojega pisanja iz življenj obeh znanstvenikov vzel le tiste podatke, ki so mu bili potrebni za pisanje knjige, druge pa enostavno zanemaril. Radovedni bralec, ki bi rad izvedel kaj več o obeh raziskovalcih, bo pač moral pobrskati po še kakšnih drugih virih. V vsakem primeru pa se bo ob prebiranju Izmere sveta vsaj potihoma hahljal če ne že huronsko krohotal. In vse to zaradi merjenja (želje po razumevanju in klasifikaciji), ki v temelju povezuje oba glavna akterja romana, saj sta ta si v vsem ostalem diametralno nasprotna, a morda prav zaradi tega tako podobna, da se na samem koncu knjige združita v nekakšno enoglasje. Izmera sveta je odlično branje, ki bo zadovoljilo skorajda vsak bralni okus in je primerna tako za tiste bralce, ki prisegajo na »plaža« literaturo, kot tudi za tiste, ki nad knjigami, ki dišijo po sončnih kremah, vihajo z nosovi. Zabava je zagotovljena!