Iztekanja
Žanr | pesem |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | samozal. |
Ilustracije |
Milena Braniselj |
Ključne besede | Čustva, Modrost, Osamljenost |
Iztekanja je pesniška zbirka avtorice Elizabete Špele Lovšin. V knjigi najdemo nežno poezijo, ki je v današnjem času, ob hitrem življenjskem tempu, nepogrešljiva. Pesmi v knjigi so brez naslovov, razdeljene pa so v pet ciklusov, in sicer “Češnja”, “Trepetanja”, “Besede in misli”, “Osamljenost” in “Poslanstvo”. V teh petih ciklusih avtorica skozi pesmi predstavi svoja čustva ob različnih življenjskih dogodkih in preizkušnjah. V prvem ciklusu, imenovanem »Češnja«, se s svojimi mislimi obrača na drevo z besedami, kot so »Bova vzdržali še to leto?« in »Vzdrživa še naprej«. Drugi ciklus, »Trepetanja«, nas popelje v misli in življenjske modrosti avtorice (»Saj boš zmogel, četudi polovičen bo odslej korak«); v tretjem ciklusu, »Besede in misli«, pa so pesmi skrivnostnejše in bolj zapletene. V četrtem ciklusu, naslovljenem »Osamljenost«, najdemo pesmi, ki so bolj žalostne, saj so nastale v osamljenosti. V petem, zadnjem ciklusu, z naslovom »Poslanstvo«, pa nas avtorica spomni, da moramo zaupati svojemu poslanstvu in ne smemo dopustiti, da nas karkoli odvrne od tega. Elizabeta Špela Lovšin, rojena leta 1946 v Škofji Loki, je do upokojitve delovala na različnih področjih. Izdala je kar nekaj pesniških zbirk, med drugim pesniške zbirke »Mojih 50 utrinkov«, »Radovednica« (namenjena otrokom), napisala pa je tudi kratke zgodbe z naslovom »Nabriteža« in »Pripovedi za babico«.
Objavljeno: 25.03.2021 16:59:59
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:44:51
“Ko zahaja sonce,
se poslavlja dan.
Ko zaklepaš želje,
srce ugaša.
Ko pride noč,
ne spiš.
Tako zelo si sam.” (str. 105)