Izvirnik
Žanr | biografski roman, dnevnik, družbeni roman |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2019 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Nova slovenska knjiga |
Ključne besede | Avantgarda, Kiparstvo, Raziskovanje, Razstave, Umetnostna zgodovina |
Spregledana mojstrovina
Kaj je res in kaj ni? Kako spremeniti nekaj, kar je privzeto kot splošno znano, pa čeprav ni resnično? Kako in zakaj se spopasti s centri moči, ki nam krojijo usodo in nam vladajo? Ali je Marcel Duchamp res avtor slovite “fontane”? Je res on tisti, ki je prekopicnil svet umetnosti na glavo? S temi in še z mnogimi drugimi vprašanji se v romanesknem prvencu Izvirnik ukvarja kipar, predavatelj, esejist, pesnik in (po novem) tudi pisatelj Jiři Kočica. Sami odgovori na vsa ta vprašanja seveda niso bistveni, bistvena so razmišljanja, ki jih porajajo. In bistven je Jiři Kočica, ki nam je vse skupaj zapakiral v izvirno celoto, ki bralca ne more pustiti ravnodušnega. Izvirnik zagotovo ni lahko branje, če že zaradi drugega ne, zaradi množice filozofskih in umetnostnozgodovinskih razmišljujočih pasusov, ki so hrbtenica romana, zahteva skoncentriranega in natančnega bralca, ki pa se mu ves trud z obrestmi povrne v obliki bralnega užitka. Mojstrovina, ki bi si zagotovo zaslužila več pozornosti s strani slovenske in svetovne literarne javnosti!
Objavljeno: 12.03.2020 11:11:29
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:40:47
“Nemogoče, da bi bil grški hram enak maski rolls-roycea, kot je napisal Jencks, in prav tako je nemogoče, da bi bila umetna roža enaka naravni. Eno je izvor in drugo simulacija, eno je izvirnik in drugo prevara. Ni vonja … Ali pa je tudi vonj lahko prevara parfuma. Ni nekega jedra … Rasti ni! Trajanja ni! Nič nepričakovanega se ne more zgoditi. Toda tudi v naravi se ne zgodi skoraj nič nepričakovanega. Mutacije so zelo redke. K. je slutil, da je vseeno nekaj, kar presega to navidezno istost. Čutil je, da za temi poenostavitvami tiči provokacija, diskurz cinične distance, nemoči, ki bi rada dala videz moči. To ga je vznemirilo, saj je bil tako blizu, a se ni mogel dotakniti.” (str. 39)