Izvoljeni. Knj. 1, Poklical sem te po imenu
Žanr | zgodovinski roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | Družina |
Prevod |
Klementina Logar |
Ključne besede | Jezus kristus, Krščanstvo, Svetopisemska zgodovina, Svetopisemske osebe |
Ameriški pisatelj Jerry Jenkins je na podlagi priljubljene televizijske serije Chosen, ki jo je režiral njegov sin Dallas, mojstrsko ubesedil zgodbo, staro več kot 2000 let.
Pred bralcem oživijo resnične zgodovinske osebnosti iz mesa in krvi, s svojimi odlikami in slabostmi. Uporniški ribič Simon, ki je nagle jeze, ima rad igre na srečo ter dober pretep. Kljub trdemu delu brez prestanka nikakor ne uspe priti na zeleno vejo. Matej, ki se mu je družina odrekla, ker je sprejel najbolj prezirano službo na svetu. Postal je cestninar, ki mu ni mar za bedo, stisko in revščino sorojakov. In tu je še Marija iz Magdale, ki ima za seboj grozljivo preteklost. Vse je v odločilnem trenutku poklical nekdo, ki ga je judovsko ljudstvo pričakovalo že stoletja – Mesija.
Jenkins je pravi mojster zgodovinske pripovedi. Prizori so zgoščeni, mestoma nelinearno pripovedovanje pa poskrbi za še več napetosti in pričakovanja, kako se bo zgodba odvijala naprej. Odlično predstavi zgodovinske okoliščine in krute razmere, v katerih je živela judovska skupnost v 1. stoletju. Osredotoči se na trpljenje, zatiranje in žalost, ki jo preživljajo glavne osebe. Njihova življenja pa se spremenijo v resnično veselje, ko jih po imenu pokliče Božji sin in za vedno spremeni usodo človeštva.
Čudovito branje, ki prinaša smeh in solze ter daje navdih in priložnost za odpiranje presežnemu …
Objavljeno: 05.02.2024 08:51:19
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:55:17
»Marija iz Magdale,« reče mož. /…/
»Kdo si?« ga vpraša. »Od kod poznaš moje ime?«
Mirno in pronicljivo jo gleda. Kaj je to? Kdo je to? Kdo bi mu lahko povedal zanjo? Mož spregovori: »Zdaj pa tako govori Gospod, tvoj stvarnik …«
Celo odlomek pozna, ki se ga je kot deklica naučila na pamet! Je to čarovnija? Zdi se ji, da ji bo razneslo glavo. Če se je kdaj počutila napadeno …
»… tvoj upodabljavec …« /…/
»Nikar se ne boj, saj sem te odkupil.« /…/
»Poklical sem te po imenu.«
Drži, res jo je poklical po imenu. Toda kako?
Iztegne roko proti njej in zdi se, da ji gleda naravnost v dušo. »Moja si.« /…/
Mož z dlanmi objame njen obraz, ona pa zajame sapo in se skoraj sesede. Besnilo, ki divja v njej, preti, kakor da bi hotelo – morda jih je celo več – uničiti, pokončati njo in njega. Toda tujec si jo nežno nasloni na prsi in jo objame, da postane njegova. Ukazujoče šepne vsemu, vsem, ki so jo obsedli: »Izginite!«
In ko Lilit zaihti, se to, kar jo je tako dolgo trpinčilo, izlije iz nje, da je izpraznjena in izčrpana. Nič več je ne boli. Kolena ji klecnejo. V varnem objmu rešitelja ni več Lilit. V resnici nikoli ni bila. In nikoli več ne bo. Kljub umazaniji, smradu in neuspehu se počuti kot nov človek. Povsem nova je. Spet je Marija – cenjena, brez greha, osvobojena, odrešena.
Str. 115 – 116