Izvor
Žanr | kriminalni roman |
Narodnost | literatura ZDA |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Mladinska knjiga |
Zbirka |
Krimi |
Prevod |
Stanek, Tina |
Ključne besede | Krščanstvo, Muzeji, Simboli, Skrivnost |
Od kod prihajamo? Kam gremo?
Dan Brown je z romani, polnimi napetih prizorov, zarot in skrivnosti navdušil na milijone bralcev. Izvor je peti roman iz serije kriminalk, v katerih nastopa Robert Langdon, harvardski profesor ter strokovnjak za religiozno simboliko in ikonografijo.
Njegov nekdanji študent, Edmond Kirsch, slavni milijarder, računalniški genij, futurist in izumitelj se zoperstavi fundamentalnim resnicam. V soočenju religije in znanosti skuša razbiti preživete mite in razkriti skrivnosti o kreaciji človeka ter človeški usodi. Primerja se celo s Kopernikom, ki je z revolucionarnim odkritjem, da se Zemlja vrti okoli Sonca, zamajal cerkveno oblast in pognal znanstveno revolucijo.
Ko ekscentrični znanstvenik javnost obvesti, da je odkril odgovore na temeljna vprašanja o človeškem obstoju, milijoni ljudi nestrpno pričakujejo odgovore. Svoje ugotovitve sklene razkriti na prireditvi v slikovitem Guggenheimovem muzeju v Bilbau, kamor skupaj z ostalimi izbranimi gosti povabi Roberta Langdona. Toda na prireditvi po streljanju izbruhne kaos in zdi se, da bodo Kirscheva dognanja za vedno izgubljena. Prisiljen v beg, se profesor Langdon skupaj z očarljivo Ambro Vidal loti reševanja namigov, ki bi svetu razkrili Kirschevo skrivnost, še preden ju njuni zasledovalci uspejo utišati.
Objavljeno: 24.08.2018 13:01:41
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:37:11
Stari vlak je z zobniki grizel pot navzgor po vrtoglavi strmini, medtem pa je Edmond Kirsch opazoval nazobčano goro nad sabo. Velikanski kamniti samostan v daljavi, zgrajen sredi same pečine, je nekako lebdel v zraku, kot bi bil čudežno spojen z navpičnim prepadom. Brezčasno svetišče v španski Kataloniji je več kot štiristo let kljubovalo sili težnosti, ne da bi se kdaj izneverilo prvotnemu namenu: svoje prebivalce je varovalo pred sodobnim svetom. Kakšna ironija, da bodo prav oni prvi izvedeli resnico, si je rekel Kirsch in se spraševal, kako se bodo odzvali. Že od nekdaj so božji služabniki najnevarnejši ljudje na svetu … še zlasti ko kaj ogroža njihove bogove. In jaz bom z ognjeno sulico dregnil v osje gnezdo. (str. 13)