Jajčka vseh velikosti
Žanr | kratka zgodba |
Narodnost | slovaška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2016 |
Založba | Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - revija Mentor |
Zbirka |
Mentorjeva prevajalnica |
Prevod |
Maruša Avman, Rahela Butala, Arlanda Eržen Lumbra, Suzana Gradič, Mojca Grce, Katarina Mitić, Monika Peček, Maša Senčar, Iva Sevšek, Maruša Telban |
Ključne besede | Družina, Odraščanje, Otroštvo, Podeželje, Spolnost |
Dušan Dušek, priljubljen slovaški pisatelj in scenarist ter prejemnik mnogih pomembnih slovaških književnih nagrad, v antologiji štirinajstih kratkih zgodb opisuje pripetljaje fantov in deklet, ki skupaj odraščajo na slovaškem podeželju. Otroško vzdušje, čas odraščanja in mladostništva avtor razkriva v prvoosebni izpovedi fanta, ki z druščino raziskuje okolje in tipa za prvimi ljubezenskimi izkušnjami. V zgodbah se brez tabujev dotakne najstniške spolnosti, odkrivanja lastne seksualnosti in golote. V času, ko se zaznave in strah pred neznano zrelostjo in odgovornostjo povečujejo, avtor neuspehe in skrbi junakov mojstrsko spremeni v vesele spomine, ki so večkrat navdahnjeni z ironičnim značajem. Vedno znova se znajdemo na pragu, ki ga hočemo in hkrati ne želimo prestopiti, ker želimo za vedno ostati otroci, a moramo hkrati tudi odrasti. Zgodbe, ki so namenjene odraslim in mladim, izhajajo iz resničnega avtorjevega otroštva, tako so to pravzaprav družinske zgodbe, zgodbe »Družine v enem kolenu«.
Objavljeno: 07.04.2020 17:08:05
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:41:11
V bistvu se sploh nisem čudil: samo rad sem opazoval. Ampak pri Maruši sem se moral čuditi, hočeš nočeš – in to kar naprej, od samega začetka: pogosteje niti ni šlo. Prišla je na moškem kolesu s štango in s posebno frizuro iz treh ali štirih kit; imenovala jo je čajnik. Mislil sem, da se bo izgovarjala na naključje, kar bi naredil vsak bedak, ona pa je kar naravnost povedala, da me čaka – in da se ne želi izgovarjati na naključje, kar bi naredil vsak bedak.
»Že dvakrat sem te videla tukaj, » je rekla. »Pa sem te počakala. Da mi nekaj poveš. Baje.«
»Se tudi ti kar tako voziš?«
»Skoraj vsak dan.«
»Jaz tudi.«
»Tako lažje pozabiš.«
»Kaj pa?«
»Vse.«
(str. 89)