Jamski najstniki

Glavna junakinja z evropsko literarno nagrado ovenčanega romana francoske pisateljice je voznica šolskega avtobusa, ki mora obvladovati zahteven teren francoskega Centralnega masiva na območju izvira reke Loare, izpostavljen muhastim vremenskim razmeram. Med opisovanjem voženj, predvsem pa svojih potnikov, ki obsegajo pisano starostno paleto od otročičev do najstnikov, se vrača v lastno preteklost, svoja otroška leta, leta odraščanja, ki jih je preživela prav tukaj, kjer sedaj opravlja službo. A vendar je po vrnitvi v domače kraje nihče ne prepozna, nihče v sedaj odrasli osebi ne vidi nekdanjega otroka iz soseščine. Bralec že po nekaj straneh branja naleti na nekaj, kar najprej smatra za pomoto, tiskarsko napako. A ta se že po nekaj odstavkih ponovno ponovi: ko voznica Adele pripoveduje o svojem otroštvu, uporablja moški spol. Takrat je še bila deček, brat in sin. Moški ali ženski spol pisateljica uporablja zelo natančno glede na čas pred ali po spremembi spola, za katero se je odločila Adele, mnogokrat se pripeti, da je pol stavka v enem, druga polovica pa v drugem spolu, posledica česar je zanimiv in razgiban stil pripovedovanja, ki je obenem poetičen ter dovzeten za veličastno, a grozečo naravo, poln poglobljenih psiholoških uvidov, melanholije ter grenkobnih obujanj spomina. Ganljiv spomin na prezgodaj umrlo mater, morda edino, ki je razumela svojega senzibilnega sina, ter tesnoben spomin na brata, ki nikoli ni mogel sprejeti sorojenčeve transseksualnosti. A ostaja upanje, da se z bratom po desetih letih ponovno srečata in da se bo ta morda zadovoljil tudi s sestro.