Jaz, gejša
Žanr | spomini |
Narodnost | japonska literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2003 |
Založba | Učila International |
Prevod |
Tea Mejak |
Ključne besede | Gejše, Japonska umetnost |
Deklica Masako, kasneje preimenovana v Mineko, postane najprepoznavnejša in najuspešnejša geiko svojega časa. Kronološko pripoveduje svojo življenjsko pot, kako iz ljubkega, zadržanega otroka, z neverjetno predanostjo in trdim delom, postane izjemna japonska umetnica. Pri svojem poklicu je spoznala mnoge znane ljudi, med drugim tudi angleško kraljico.
Objavljeno: 20.12.2016 12:23:40
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:36
“Mati Sakaguči je prišla ob devetih, da bi me naličila. Običaj zapoveduje, da to nalogo opravi onesan, toda kot se je mati Sakaguči zaklela, Jaeko ni pustila blizu mene. To je opravila sama. Najprej mi je vrat, ramena in obraz pobarvala z oljno barvo binsuke, pomado, ki je za podlago. Nato jih je prekrila z belim ličilom in mi na zadnji strani vratu pustila tri nepobarvane navpične črte, ki naj bi poudarila njegovo dolgost in krhkost. Maike in geike imajo dve črti na vratu, kadar nosijo “navadno” opravo, tri pa, če so oblečene v slavnostni kimono.” Str. 146