Jaz, Maja Plisecka

Maja Plisecka nam v svoji avtobiografiji opiše svoj mukotrpni vzpon od hčerke sovražnika ljudstva do primabalerine Bolšoj teatra in ene največjih balerin 20. stoletja.
Njenega očeta so ubili v Stalinovih čistkah, njeno mamo,filmsko igralko, pa so nosečo deportirali v Kazahstan. Ko so jo leta 1938 aretirali in od nje zahtevali, naj podpiše, da je njen mož špijon, izdajalec, diverzant, udeleženec zarote proti Stalinu, jih je odločno zavrnila. Za tiste čase je bilo to junaško dejanje. Kaznovali so jo z osmimi leti zapora. Maja Plisecka in njena družina so bili tudi kasneje pod stalnim nadzorom ruskih obveščevalnih služb. Šele leta 1959 so ji dovolili nastopiti v tujini. V nasprotju z baletnim plesalcem Nurejevim tam ni zaprosila za azil, saj se je bala za svojega moža in ostale sorodnike, ki so ostali v Moskvi, pa tudi zato, ker jo je že v mladosti zasvojil oder Bolšoj teatra. Kljub temu je bila njena kariera bogata, polna karakternih vlog. Plesala je z najbolj znanimi plesalci svoje dobe in se gibala med svetovno smetano.