Jaz sem Frida

Mehiška slikarka Frida Kahlo je s svojimi umetninami za številne brezčasen vir navdiha. Nemška pisateljica Caroline Bernard je o njej pisala že v romanu Frida Kahlo in barve življenja, v romanu Jaz sem Frida pa je izpostavila predvsem njeno umetniško plat. Osredotočila se je namreč na obdobje, v katerem je morala Frida sprejemati pomembne odločitve, da se je nazadnje lahko uveljavila kot samostojna, zrela slikarka.

Bralci jo zagledamo v njenih zgodnjih tridesetih. Naveličala se je biti le muza in kuharica precej starejšemu možu in slavnemu slikarju Diegu Riveri. Prav njegova nezvestoba jo spodbudi, da sprejme povabilo na razstavo. Najprej v New York, nato pa še v Pariz. Povsod je doživela nesluten uspeh. Slikanje pa je bilo njena strast, navdih in vir moči, saj so bili trenutki, ki jih je preživela za slikarskim stojalom, najsrečnejši. V slike je ujela svoj ženski svet, ki je bil pogosto poln bolečine, trpljenja, pa tudi lepote in ljubezni.

Prav slednja je Frido presenetila v New Yorku. Tam je namreč spoznala slavnega fotografa Nicka Muraya. Spustita se v strastno razmerje, a kot že tolikokrat poprej, Frida vedno znova spoznava, da se je v življenju treba marsičemu odpovedati. Izbrati bo morala med umetnostjo in ljubeznijo …

Prepričljivo spisan, svež biografski roman prikazuje slavno Mehičanko kot žensko z različnimi interesi in strastmi. Včasih so se med seboj dopolnjevale, včasih pa tudi borile. Priporočam!