Jedci rži
Žanr | kmečki roman, novela |
Narodnost | slovenska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2012 |
Založba | Modrijan |
Ključne besede | Greh, Kmetje, Skrivnost |
Kazen vedno najde greh
Mrakobnost in zatohlost zaselka Brinje diha iz vsakega njenega prebivalca. Brinje je pečat; je usoda, ki ji tam živeči ne skušajo pobegniti, je polje rži in nikoli razkrita skrivnost, ki veje v rži. Ušla je samo Iza, mlada ženska, ki si je dovolila ljubezen s tujcem. Potem se je morala vrniti….za kratek čas… toliko, da je telo prepustila Brinju, svojo dušo pa osvobodila za vedno. Nande, njen brat, je postal varuh bisera, Izine hčere Celestine. Potem pa zloveščnost kraja ujame še njo.
Objavljeno: 16.12.2016 10:19:22
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:32:35
In tedaj jo je udaril. Klofutal jo je kar naprej, ona pa se je smejala s tistim svojim hripavim glasom, rdeče podplute dojke so se ji pozibavale sem ter tja: tik, tak; naenkrat pa ga je objela in ga pritisnila k sebi.
Gnusiš se mi, je zahropel vanjo.
Želiš si me, se je zasmejala nazaj.
In napetost v hlačah mu je povedala, da ima Olga prav.
Zakaj? Ker je bila Mirtova, on pa se je od srednje šole naprej počutil kot Mirtov tekmec? Ali so ga vodili še globlji, še bolj pokvarjeni nagoni? Medtem ko je ležal na njej, ni razmišljal o tem. Le čakal je na odrešujočo eksplozijo, ki mu bo prinesla nekakšno sadistično olajšanje.
Ha, plačeval je davek te noči! Ne le zaradi Naste, ki bi lahko bila od kogar koli. Vest je bila tista, ki ni hotela umolkniti, ki ni spala ne podnevi ne ponoči. Zato je hodil k Olgi. Toda spal ni z njo, nikoli več, čeprav se mu je pogosto ponujala, ga skoraj prosila. Preziral jo je, a še zdaleč ne toliko, kolikor je preziral sebe. str.54