Jej, moli, ljubi: zgodba o ženski, ki je v Italiji, Indiji in Indoneziji iskala vse
Žanr | avtobiografski roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Tržič, 2008 |
Založba | Učila International |
Zbirka |
Žepna knjiga |
Prevod |
Alenka Razboršek |
Ključne besede | Iskanje identitete, Ljubezen, Meditacija, Podoba ženske, Potovanje |
Potovanje duše
Avtobiografski roman Jej, moli, ljubi avtorice Elizabeth Gilbert je ganljiva, iskrena in
navdihujoča zgodba, ki vas bo popeljala na izjemno potovanje skozi
različne kulture, duhovne prakse in notranje preobrazbe.
Je odlična izbira za bralce, ki jih zanima potovanje samo iskanja, duhovna rast in iskanje
notranjega miru.
Glavna junakinja, Liz (Elizabeth Gilbert), se znajde na razpotju svojega življenja,
soočena z globokimi čustvenimi bolečinami in občutkom izgube. Da bi našla
pot do notranjega miru in sreče, se odloči za drastičen korak – zapusti
udobnost svojega običajnega življenja in se odpravi na popotovanje po
Italiji, Indiji in Indoneziji.
V Italiji se posveti uživanju hrane, učenju italijanščine, umetnosti in radostim življenja, kar jo
postopoma odpira novim občutkom sreče in zadovoljstva.
Nato potovanje nadaljuje v Indijo, kjer se poda na duhovno potovanje v iskanju notranjega
miru skozi meditacijo in jogo. Tu se srečuje z notranjimi demoni in se sooča z lastnimi
omejitvami ter postopoma sprejema svojo ranljivost.
Zadnja postaja njenega potovanja je Indonezija, kjer Gilbert spozna
šamanske in duhovne prakse ter se na koncu zaljubi v moškega,
imenovanega Felipe. Skozi svoje izkušnje in odnose s sodelavci na tem
potovanju Gilbert spozna, da je sreča v njej sami ter da ljubezen in smisel
življenja najdemo v sprejemanju samega sebe.
Skratka roman Jej, moli, ljubi je ganljiva pripoved o osebni rasti,
samospoznavanju in ljubezni, ki bo navdihnila bralce, da poiščejo svojo
lastno pot do sreče in izpolnjenega življenja.
Objavljeno: 26.04.2024 17:14:18
Zadnja sprememba: 11.06.2024 06:49:32
“…In ti, Liss? Ti vaditi balijsko meditacijo vsako noč? Imeti um in srce čisto?”
“Vsako noč,” sem obljubila.
“Se učiš smejati celo v jetra?”
“Celo v jetrih, Ketut. Velik nasmeh v mojih jetrih.”
“Dobro. Ta nasmeh te bo narediti lepo ženska. To ti bo dalo moč, za biti zelo mikavna. Lahko uporabiš to moč – mikavna moč! – da dobiš, kaj hočeš v življenje.”
“Mikavna moč!” ponovim frazo, všeč mi je. Kot punčka Barbie, ki meditira. “Hočem mikavno moč!”
…
(str. 267)