Jež in samotni občutek

Jež in samotni občutek je drugi kratki roman nizozemskega pesnika in pisatelja Toona Tellegena, preveden v slovenščino. Prvi je bil Čriček in samotni občutek. Toon Tellegen, po poklicu zdravnik je sicer napisal serijo krajših romanov, v katerih se živalski junaki po svojih najboljših močeh spopadejo z nekaterimi zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi. Prevedena romana sta sicer namenjena otrokom in mladostnikom, gre pa pričakovati, da bosta prevzela tudi marsikaterega odraslega bralca. Oba prevedena romana je s čarobnimi ilustracijami opremila Ana Zavadlav in bila zanje tudi nagrajena. Glavni junak kratkega romana Jež in samotni občutek je seveda jež, ki ga nikoli nihče ne obišče. Zato napiše pismo, s katerim bo na obisk povabil vse živali, ki jih pozna in priredil zabavo. Ampak bolj ko razmišlja o pismu, bolj se sprašuje, ali naj ga sploh odda? Kako bo, ko bodo živali prišle na obisk? Bodo prišle vse naenkrat? Kakšna bodo njihova pričakovanja? Kaj bodo pričakovale od zabave? Kaj naj jim ponudi? O čem naj se z njimi pogovarja? Kaj pa, če si obiska ali obiskov živali sploh ne želi? V mislih si predstavlja, kako bi obiski živali izgledali. Vedno bolj se nagiba k temu, da obiski niso zanj in da bi bilo druženje z živalmi zanj prenaporno. Zato pismo strga in se odloči, da bo kar sam in osamljen. Ko se otresemo pričakovanj, pa se zgodijo nepričakovane stvari. Tisoč in en pomislek, tisoč in eno vprašanje, dokler nam nekdo ne reče “do kmalu” in se vse spremeni. To sta bili za ježa najlepši besedi, kar jih je poznal. Kdo pa jih je izrekel? Preberite knjigo. Medtem pa je jež že zaspal in se odločil prespati vso zimo. Do kmalu …