Julij Cezar

Julij Cezar je zgodovinska drama angleškega dramatika Williama Shakespeara. Napisana je bila v zgodnjem obdobju Shakespearovega ustvarjanja in prvič izdana leta 1623. Drama je postavljena v čas Cezarjevega umora in posledic umora. Glavne osebe so Julij Cezar, Mark Junij Brut in Mark Antonij. Avtor največ pozornosti posveča osebni drami vodje zarotnikov, Bruta, ter spletkam pred in po umoru. Znamenit obrat v drami povzroči Mark Antonij z nagovorom ljudstvu, ki ga začenja z besedami (po prevodu Otona Župančiča) “Poslušajte, prijatelji, Rimljani …”. Shakespeare osrednjim dramskim osebam da globino in tehtnost mišljenja ter čustvovanja, le to pa zagotavlja njihovo svežino in prepričljivost. Shakespearov temeljni vir za dramo so bili Plutarhovi Vzporedni življenjepisi. Črpal je predvsem iz življenjepisov Marka Bruta, Julija Cezarja in Marka Antonija, pri tem pa ga ni zanimala le zgodba, temveč tudi značajske poteze glavnih dramskih oseb. Med avtorji, katerih vpliv je zaslediti v drami Julij Cezar, je potrebno omeniti predvsem Seneko, kajti njegove tragedije ravno tako zaznamujejo motivi maščevanja, duhovi in filozofski diskurzi dramskih oseb. Na tej točki naj omenimo tudi Thomasa Kyda in Christopherja Marlowa, ki sta se že v osemdesetih letih 16. stoletja zgledovala po Seneki in v angleški dramatiki predshakespearskega obdobja razvila tako imenovano tragedijo maščevanja. Dramo “Julij Cezar” je, kot več drugih Shakespearejevih del, odlično prevedel Oton Župančič.