K svetilniku

V romanu pisateljice, ki sodi med klasike angleške književnosti, je dogajanje postavljeno na Skye, največji otok v Notranjih Hebridih, otočju ob severozahodni škotski obali. Tam počitnikuje desetčlanska družina Ramsay, obogatena s številnimi obiskovalci. Že s prvim stavkom smo seznanjeni, da se odpravljajo na izlet k svetilniku. To se zaradi neugodnega vremena ne zgodi in počakati je potrebno deset let, da se uresniči. Vmes pa smo postreženi s podrobno analizo družinskih odnosov, odraščanja, zakonske zveze, prijateljstva ter izgube. Med liki izstopata zakonca Ramsay, njuni psihološki analizi je namenjenega največ prostora. Bralcu se zazdi, da gre za precej srečno družino, v kateri so vloge razdeljene: oče je tisti, ki gasi upe, mati pa tista, ki jih ohranja. Svojih osem otrok vzgaja milo, z veliko razumevanja za njihove potrebe, čeprav zna biti tudi stroga, ko je to potrebno. V knjigi je več prizorov, ko se njeno materinstvo kaže v zelo pozitivni luči. Roman je hvalnica materi, a vendarle njen značaj ni enoznačno zastavljen, ampak realno človeški, splet dobrih in tudi nekoliko motečih lastnosti. Petdesetletna lepotica sinjih oči in grškega profila zna biti tudi »samovoljna vladarka, ki se vmešava v ljudi in jih skuša pripraviti do tega, da store, kar hoče.« Njen mož je uspešen filozof s kupom oboževalcev, ki jih gospa Ramsay vneto vabi v njihovo počitniško hišo, verjetno zato, da bi zadostila njegovi želji po intelektualnih pogovorih. Zadovoljevanje njegovih potreb pa je tudi sicer njena glavna naloga. Ekscentričen, ko na glas deklamira poezijo in bliskovito menjava svoja razpoloženja, sebičen, siten, razvajen, celo tiranski in kljub velikemu intelektu in poklicni uresničenosti zelo odvisen od tuje pohvale. A tudi zabaven. Včasih se zazdi, da ima gospa Ramsay devet otrok namesto osmih. Roman je razdeljen na tri dele, po prekipevajočem življenju v prvem delu sledita smrt in propad. Gospa Ramsay umre, prav tako dva od njenih potomcev, prva svetovna vojna pa svet postavi na glavo. V tretjem delu se okrnjena družina po desetih letih ponovno vrne na otok in končno se odpravijo na izlet k svetilniku. Krog je zaključen, protagonisti romana pa dobijo priložnost, da se očistijo preteklosti. V romanu najdemo mnoge avtobiografske elemente, Virginia je pripadala intelektualno zelo močni družini Stephen, trdno vpeti v kulturno-umetniške kroge viktorijanske Anglije. Tudi njihova počitniška hiša je bila polna obiskovalcev, le da ni stala na Škotskem, ampak v Cornwellu, bližnji svetilnik pa je predstavljal priljubljeno izletniško točko. In najpomembnejše, tudi ona je zgodaj izgubila mamo, potem pa v sosledju nekaj let starejšo polsestro, svojo nadomestno mater, ljubljenega brata in nato še očeta. Te izgube so zelo slabo vplivale na njeno duševno zdravje. Svoje so pridale še spolne zlorabe, ki jih je bila deležna od starejših polbratov, tako da tudi zakonska sreča in podpora za njeno literarno ustvarjanje, ki ju je našla pri svojem možu Leonardu Woolfu, niso preprečile zadnjega tragičnega dejanja, njenega samomora leta 1941.