Kako biti Parižanka vedno in povsod : ljubezen, stil in razvade
Žanr | esej, poučna kratka proza |
Narodnost | francoska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2017 |
Založba | Totaliteta |
Ključne besede | Družinski odnosi, Hrana, Kulinarika, Ljubezen, Odnosi med spoloma, Otroci, Ženske, Ženskost, Življenje, Življenjska modrost, Življenjski stil |
Koktejl cosmopolitanskih nasvetov, kot iz revije Cosmopolitan, z dodatkom francoskih klasičnih avtorjev - za počasne in večkratne bralske smehljaje.
Knjiga z naslovom Kako biti Parižanka: vedno in povsod, s podnaslovom Ljubezen, stil in razvade je delo štirih Francozinj, avtohtonih in priseljenih Parižank, ki so se že leta pred nastankom knjige kalile v pisateljskih, novinarskih in producentskih vrstah. Na enem mestu nam tako podajajo svoj pogled na ženske – Parižanke po rojstvu, duši ali sanjah -, s primesjo skrbno oblikovanih nasvetov, ki jih kot prave Parižanke seveda ne smemo upoštevati. Knjiga preseneča s svežino, saj ni le niz predlogov o tem, kako biti lepe, poželenja vredne, premetene in na sploh svetovljanske, pač pa hvalnica vsemu, kar ženske dela ženstvene. Humorni preplet osebno-izpovednih zapisov, razmišljanj in idej, obogaten s fotografijami, ki kar kličejo k vživljanju, je “zapakiran” v tekst, ki ga je moč prebrati na dušek, a bo njegova drugačnost kar klicala k temu, da knjigo za vedno postavimo na lastno knjižno polico in polepimo z lističi lastnih idej, podob in sanjarij ter se tako tu in tam prelevimo v Parižanko – žensko, ki je po nekem splošnem mnenju ena najlepših ženstvenih podob na svetu.
Objavljeno: 29.03.2017 14:16:56
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:33:34
“Sama sediš v restavraciji. Nisi zmenjena z nikomer, si sama s seboj. Knjigo imaš na mizi, gledaš tako zamaknjeno, da ne vidiš nikogar, niti ne sliši smeha okrog sebe. … Zelo zgodaj zjutraj. Hodiš v nasprotno smer kot množica, ki vstopa v metro. Nepočesana si, a nakit se še blešči od zabave prejšnjega večera. Srce ti poka, ko se vračaš, a nikomur ne poveš, zakaj. … Še posebej poleti si nadvse občutljiva takrat, ko se dan počasi preveša v noč. Takrat ti srce nabrekne, kot da bi se vsi spomini sveta stekli vate. Ne želiš govoriti z nikomer in zapreš se v svojo sobo, še preden pade noč.” (str. 23)